Novice z Notranjske Povemo vse
Ljudska knjižnica, ki so jo pred 110 leti ustanovili odborniki Narodne čitalnice v Postojni, je predhodnica današnje knjižnice Bena Zupančiča v Postojni. Celoten letošnji program knjižničnih prireditev je zaznamovan s to obletnico, v maju pa v knjižnici pripravljajo razstavo, posvečeno zgodovini knjižnične dejavnosti. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Urošem Mlinarjem, v. d. direktorjem postojnske knjižnice, ki med drugim pravi, da bi morali knjižnici vrniti prejšnje poimenovanje, Mestna knjižnica Postojna.
Knjižnica Bena Zupančiča Postojna je imela v dolgi zgodovini gotovo številne prelomnice. Katere so bile najpomembnejše?
Postojnska knjižnica je bila ustanovljena leta 1905 kot Ljudska knjižnica Postojna. Nov razmah je knjižnična dejavnost doživela po 2. svetovni vojni in leta 1957 so Študijsko in Ljudsko knjižnico združili pod imenom Mestna knjižnica Postojna. Leta 1965 se ji je pridružila enota v Pivki, 1978. enota v Prestranku in 1979. še enota potujoče knjižnice. Po spletu okoliščin so knjižnico leta 1981 preimenovali v Knjižnico Bena Zupančiča, čeprav zaslužen novinar, politik in publicist s Postojno ni imel praktično nobene povezave. Knjižnica nosi njegovo ime še danes vsi pa smo počasi že mnenja, da bi morali razmisliti o preimenovanju in knjižnici vrniti prejšnje poimenovanje Mestna knjižnica Postojna.
Obeležitvi častitljive obletnice ste pravzaprav namenili kar vse leto. Kaj vse pripravljate?
Ob tej priložnosti želimo predvsem poudariti kulturno dediščino in domoznansko zbirko, kjer se nahajajo zanimivi drobci lokalne preteklosti. Domoznanska dejavnost knjižnice ima svoje posebno poslanstvo in je osebna izkaznica ustvarjalnosti in kulture v lokalnem okolju. Osnovni namen je zbiranje celotnega knjižnega in neknjižnega gradiva, vezanega na občini Postojna in Pivka, in to z vseh področij znanosti, kulture, gospodarstva, družbenega življenja idr.
Kakšno pa je sicer poslanstvo knjižnice kot kulturne ustanove v Postojni? Knjižnice že dolgo niso več zgolj prostor za izposojo knjig …
Knjižnica je s svojo dejavnostjo instrument za nenehno izobraževanje vseh kategorij prebivalstva. Poslanstvo knjižnice obsega vse od pomembnih informacij, ki jih človek potrebuje pri opravljanju svojih vsakodnevnih vlog, pa do fizičnih storitev, kot je na primer informacijsko središče v danem okolju ali kontaktna točka za druženje občanov – predvsem pa je odprta za vse segmente javnosti, in to pod enakimi pogoji. Tako je knjižnica na voljo različnim ciljnim skupinam prebivalstva: od otrok, mladine, odraslih, brezposelnih, invalidov in starejših občanov.
Kaj poleg knjižničnega gradiva še ponujate?
Knjižnica v lokalnem okolju predstavlja centralni knjižni servis, ki občanom omogoča informacijsko in lokacijsko podporo pri učenju, raziskovanju ter kakovostnemu druženju in zabavi. Predstavlja tudi zbirko znanja v lokalnem okolju, ki z dostopnostjo prek svetovnega spleta postaja vse bolj pomembna osebna izkaznica kraja. Poleg osnovnih dejavnosti mora program knjižnice vsebovati tudi dodatne dejavnosti, ki vključujejo organizacijo prireditev, kulturno udejstvovanje, sodelovanje z lokalno skupnostjo in organizacijami, sodelovanje s strokovno javnostjo, širše družbeno in mednarodno povezovanje …
Koliko članov imate in kakšen je dnevni obisk?
V lanskem letu je bilo v vseh enotah včlanjenih 6.700 članov, dnevno pa jih obišče okrog 500 ljudi.
Knjižnica pa vsem (ne samo članom) omogoča brezplačen dostop do knjižničnega gradiva, dostop do svetovnega spleta in kulturnih prireditev. Naša knjižnica, za razliko od večine drugih splošnih knjižnic po Sloveniji, nima letne članarine, ima pa enkratno vpisnino v znesku 15 evrov. Vpisnine nima za mladoletne in brezposelne. Tudi starejši občani, oskrbovanci doma za starejše občane, nimajo nobenih vpisnin, članarin, zamudnin ipd.
Kaj Postojnčani najraje berejo?
Statistika najbolj branih knjig ni najbolj zgovorno merilo za oceno o bralnih navadah. Seveda so najbolj izposojani in rezervirani aktualni (novi) leposlovni romani in knjige, predvidene šolskemu branju. Naše vsakdanje delo pa kaže, da imajo ljudje zelo širok spekter zanimanja in naša nabavna politika se trudi knjižnici zagotoviti čim širšo paleto literature s poudarkom na kakovostnih strokovnih in leposlovnih knjigah.
Ali se vam zdi, da zanimanje za klasično knjigo spričo ponudbe najrazličnejših medijev in razvoja tehnologije upada?
Navkljub dilemam o zatonu klasične knjige naraščanje števila izposojenih knjig izpodbija te domneve. Knjižnica seveda zagotavlja dostop in prirast knjižnega in neknjižnega gradiva, v zadnjem času vse več sredstev namenjamo tudi nabavi elektronskih knjig ter oddaljenemu dostopu do strokovnih člankov in revij z vsega sveta.
Kakšne načrte imate v Knjižnici Postojna v naslednjih stotih letih?
Sodobna družba, nove tehnologije in prilagajanje novim ekonomskim razmeram so glavni izzivi v prihodnosti knjižnic. Celotne javne storitve in delovanje javnih zavodov potrebujejo racionalnejše ukrepanje. Golo krčenje sredstev nima prihodnosti za razvoj javnega dobra, zgolj čakanje na dodatna sredstva ustanoviteljic knjižnice pa je nerealno. Kljub temu pa vidimo prihodnost v novih rešitvah, predvsem na področju projektnih razpisov v sodelovanju z lokalno skupnostjo, občinami in sorodnimi institucijami. Na takšen način bi se knjižnica še dodatno odprla brezposelnim, mladini in drugim socialnim skupinam in jim ponudila odskočno desko z znanjem in institucionalno podporo.
Blanka Markovič Kocen
Foto: Jernej Štajnrajh
