Ambrož Jakop: Pretekel 220 km in – ostal živ!

220 km okoli Balatona na Madžarskem. Še z avtomobilom se ta razdalja sliši precejšnja, kaj šele, da bi jo pretekli! No, to je uspelo Logatčanu Ambrožu Jakopu, ultramaratoncu, ki že gleda naprej – septembra bo Spartathlon, 247,8-kilometrski tek iz Šparte v Atene. Kdor  Ambroža pozna, ve, da mu bo uspelo!

Ambrož Jakop, 41-letni Logatčan, se je 30. maja letos udeležil ultramaratona po prizorišču imenovanega Ultrabalaton. Tekel je skoraj 28 ur, a brez  spremljevalne ekipe, pravi, mu ne bi uspelo.

Marketinškim prijemom  Ambrož ne podlega, a kljub temu teče 35, 50, 100 in nazadnje 220 kilometrov.

Zgolj iz radovednosti in s ciljem preteči polmaraton je pred petimi leti začel resno teči. »Moj prvi trening je bil šest kilometrov, od Planine do Grčarevca. Tudi sicer sem sprva večinoma tekel po Logatcu in okolici, potem, ko so razdalje postale večje, pa tudi do Ljubljane,« se spominja Ambrož Jakop, ki se sicer ukvarja z navtiko,oziroma  ima podjetje za navtično izobraževanje.

 

Za Ultrabalaton je treniral petkrat na teden, pove. Najdaljše teke, od 15 do 25 km, opravi med vikendom, zadnji mesec pred tekmo celo 50 km v soboto in 30 km v nedeljo.

Okoli Balatona so tekli tako individualci kot tudi dvojice, trojice in štafete, pravi Ambrož. » Prijavljenih  je bilo 189 tekačev, startalo nas je 148, na cilj pa nas je prišlo 74.  Težko si predstavljam, da bi se tega maratona udeležil brez ekipe,  ki mi je ves čas stala ob strani!« Na kolesu ga je namreč vso tekmo spremljal Žiga Menard, v avtu pa Matej Mole in Klemen Grom, ki sta skrbela za okrepčilo in masažo.

Med samimi pripravami za Ultrabalaton je hodil tudi na tekme, na maratone, med njimi na maraton Čazma, kjer pa ni tekel »na polno«, a je kljub temu dosegel dober rezultat. »Tako dejansko vidiš, kje si, preden greš na resno tekmo. Moja najdaljša tekma do takrat je bila 100 km v Steyerju v Avstriji.«

Najpomembnejši je konstanten trening

Ambrož pravi, da je  ključni dejavnik, da pretečeš take razdalje, disciplina pri treningih. »Med pripravami ne smeš ničesar izpuščati. Moraš pa imeti tudi nekaj podlage, sam sem imel za seboj 100-kilometrsko tekmo.«

Obutvi in oblačilom za tek ne namenja dosti pozornosti. Pravi, da gre  samo marketinško potezo. Spominja se, da je prvi maraton odtekel v copatih za 30 evrov.

Tudi glede prehrane ima zelo poenostavljano stališče: človeško telo potrebuje en normalen obrok dnevno, vsa zgodba okrog uživanja ogljikovih hidratov je pretirana.

Ambrožu, ki je letos pretekel 15 maratonov, je tek način življenja. »Dolgi treningi dejansko vzamejo veliko časa. Tudi moja služba mi to dovoljuje. Predavam popoldne, dopoldne opravljam treninge, redko zvečer. Raje zjutraj, ko lahko telo še prepričaš,« pravi.

Njegov cilj je tek na Spartathlonu, 246,8 km dolgem ultramaratonu od Šparte do Aten. A za to, pravi, bo moral najti sponzorje.

Vso srečo, Ambrož!

Blanka Markovič Kocen

Foto: B. M. K., osebni arhiv A. J.