Novice z Notranjske Povemo vse
»Smeti so priložnost za tiste, ki imajo deponijo oziroma center za ravnanje z odpadki,« pravi Anton Kranjc, direktor Javnega podjetja Komunala Cerknica, ki poleg cerkniške občine pokriva tudi Loško dolino in pri odvozu odpadkov še Bloke. V pogovoru za spletni portal Novice z Notranjske je orisal nekatere težave komunalnih podjetij nasploh in posebnosti te dejavnosti v regiji ter pojasnil, kako se komunalne storitve obračunavajo. Po njegovem mnenju so odjemalci večkrat kritični brez razloga.
Anton Kranjc (os. arhiv)
Občani pogosto vidimo le osnovne dejavnosti komunale, med njimi odvoz odpadkov, pluženje cest in, seveda, položnice. Kaj moramo oziroma bi morali vedeti o obračunavanju komunalnih storitev?
Odgovor bi začel z druge strani. Ljudje bi se morali zavedati, da so v veliki meri sami odgovorni za ustreznost vode. Uporabniki namreč lahko s svojim ravnanjem veliko prispevajo k njeni kakovosti. Sem sodijo, denimo, odlaganje odpadkov v naravo in greznice, ki večinoma niso vodotesne in zato onesnažujejo okolje. Ob plačilu položnice bi se občani morali zavedati, da kot javno podjetje delamo izključno v interesu javnosti in ne moremo ustvarjati dobička, ki bi si ga kot zasebniki lahko delili. Ves denar se vrača v dejavnost.
Zanimiv je paradoks na našem območju, namreč, da imajo ljudje še kapnice in čeprav je prepovedano, da sta interna instalacija in kapnica povezani z javnim vodovodom, ljudje še vedno, če se le da, uporabljajo vodo iz kapnic, zaradi česar porabijo manj pitne vode. Ker torej obračunavamo kanalščino po porabljeni pitni vodi, plačajo tudi manj kanalščine, čeprav so vodo spustili v kanalizacijo. Če so torej dejansko porabili manj pitne vode, ker so uporabljali vodo iz svoje kapnice, pa so na drugi strani pri odvajanju v kanalizacijo spustili vodo, ki gre potem tudi na čistilno napravo. Ta voda ni registrirana, kar pomeni, da nekateri plačajo manj, drugi pa morajo plačati razliko. To ni pošteno do sokrajanov.«
Katere pa so težave, s katerimi se srečujejo komunalna podjetja nasploh? Nenazadnje opravljate vrsto različnih dejavnosti.
Teh težav je veliko. Država predpisuje vse več administrativnih obveznosti, nadzori pitne vode so vse pogostejši, kar je po svoje razumljivo, predvsem pa moramo posredovati ministrstvom vse več poročil, kar pomeni, da moramo imeti več zaposlenih, ki lahko vsa ta poročila pripravijo. To je birokratski del, številne težave pa so povezane z našimi odjemalci, ki so večkrat kritični tudi brez razloga.
So pogostejši pregledi vode tudi razlog, da občane v regiji tolikokrat obveščate o nujnem prekuhavanju vode?
Inšpekcijske službe praktično ob vsaki malenkosti zahtevajo uvedbo ukrepa prekuhavanja vode, tudi če gre samo za posamično neustrezno analizo vode, ki je lahko zgolj posledica neprimernega odvzema vzorca. To pa ne pomeni, da je bila voda takrat že nevarno onesnažena. Do onesnaženja pitne vode dejansko lahko pride zaradi večjih okvar v omrežju.
Občani včasih ne vemo, kako ravnati. Se lahko obrnemo kar neposredno na komunalo?
Na spletu so objavljene dežurne številke in občani se vedno lahko obrnejo na nas.
Zakaj je voda v Logatcu pol cenejša kot v Cerknici?
Vedeti moramo, kako se voda dobavlja. V Logatcu je voda gravitacijska, torej je ni treba črpati. Voda je tudi dovolj kakovostna, ne potrebuje obdelave, medtem ko se v Cerknici vsa voda črpa, z ultrafiltracijo pa se obdela in oboje pomeni precejšen strošek.
S tem sva se že dotaknila posebnosti komunalne dejavnosti v naši regiji …
Gre za kraško območje, kar pomeni, da so vodni viri veliko bolj občutljivi, vsako onesnaženje pride tudi v vodni vir. Leta 2011 je v Loški dolini prišlo do velikega onesnaženja in posledično do hidrične epidemije. Verjetno je nekdo spustil odpadno vodo v kraško podzemlje in to je po kratki poti prišlo do vodnega vira.
Ali obžalujete, da je projekt Cero NIK propadel?
Seveda.
Dejali ste, da so smeti priložnost in delovna mesta. Ali lahko to pojasnite?
Smeti so priložnost za tiste, ki imajo deponijo oziroma center za ravnanje z odpadki. To je bila priložnost za Logatec. Nekoč je imela tudi Cerknica svojo deponijo, a ker ni več ustrezala predpisom, je logično in pravilno, da so jo zaprli. Odpadki so pa seveda tudi surovine. Ločevanje, ki ga vsako leto stopnjujemo, pomeni, da iz odpadkov poberemo ustrezne surovine, to pa je priložnost za delo, zaslužek in delovna mesta.
Bi morda za konec še kaj dodali?
Ob koncu bi občane pozval k zavedanju, da s tem, ko plačujejo komunalne storitve, skrbijo za trajnostni razvoj, za to, da se okolje ne onesnažuje in bodo v njem lahko še dolgo zdravo živeli.
Stavba JP Komunala Cerknica
Blanka Markovič Kocen
