Bistro na robu mesta

Člani dramske skupine in Big banda Šolskega centra Postojna so četrto leto zapored na oder postavili glasbeno-igrano predstavo. Letošnjo, v kateri  je sodelovalo 38 nastopajočih, so naslovili Bistro na robu mesta.

Po šestih zelo uspešnih predstavah za srednješolsko občinstvo in okoliške osnovne šole so se v Kulturnem domu Postojna predstavili tudi zunanjemu občinstvu. Prostovoljne prispevke obiskovalcev bodo tako kot lani podarili v dobrodelne namene.

Bistro na robu manjšega mesta je že močno načel zob časa in promet je zelo upadel. Edino, kar še za silo deluje, je stari juke-box. Lastnik Bor pomisli, da bi morda potreboval žensko pomoč. Objavi oglas »IŠČEMO NATAKARICO«. Na razgovor za delovno mesto prideta dve zelo zavzeti, a značajsko popolnoma različni kandidatki. Biba ali Jelka? Katera je prava? V dveh dneh poskusne dobe morata dekleti dokazati, kaj zmoreta. V bistro kapljajo zelo različne stranke: šofer tovornjaka, mlad zakonski par, lokalni pesnik, mame, najstnice, zdravnica in medicinska sestra, dijak, motorist, mlada navdušenca nad fitnesom in lokalna legenda – lovec Berto. Vsak s svojimi problemi, željami in pričakovanji. Tako v bistroju nastaja barvit kolaž značajev in dogodkov – pred točilnim pultom in za njim. Kljub iskram, ki se krešejo med natakaricama, se Jelki in Bibi v dveh dneh dejansko posreči čudež, saj je bistro poln zadovoljnih strank. Boru ne preostane drugega, kot da zaposli obe kandidatki, ki sta mu uredili njegovo malo, kaotično vesolje.

Pomembno vlogo v predstavi odigra tudi stari juke-box, ki mu življenje vdihnejo pevke in Big band. Mladi gledališčniki so letos v glasbeni del igre poleg aranžmajev skladb drugih izvajalcev vključili tudi avtorsko skladbo V mladih srcih, na kar so še posebej ponosni. Avtor glasbe je mentor Big banda Tomaž Nedoh, besedilo pa je napisala dijakinja 4. letnika Janja Kovačič.

»Vsem, ki ste obiskali naš »bistro«, se veselili z nami ter darovali v dobrodelne namene, iskrena hvala,« so zapisali  mentorji Eva Kristan, Tomaž Nedoh in Katja Koren Valenčič.

Foto: arhiv šole