Na prireditvi ob četrtkovem prazniku priključitve Primorske k matični domovini v Postojni je slavnostni govornik Matjaž Kmecl spomnil na velik pomen, ki so ga imeli Primorci, da je Slovenija danes takšna, kot je. Če ne bi bilo njihovega upora, bi meja z Italijo še vedno potekala na Postojnskem, pa tudi osamosvajanje leta 1991 ne bi bilo takšno, je dejal.
Postojna – Slabo vreme ni zaustavilo tisoče obiskovalcev iz vse Primorske, pa tudi iz zamejstva in nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so s prihodom v Postojno izrazili čast spominu na priključitev Primorske k matični domovini. Pri združitvi slovenskega naroda v samostojno Slovenijo je namreč to bil nesporno eden izmed ključnih dogodkov.
Osrednja slovesnost ob prazniku priključitve Primorske, ki sta jo organizirala Občina Postojna in Združenje borcev za vrednote NOB-ja Postojna ob finančni pomoči drugih primorskih občin, je potekala pod naslovom Primorska.srčna.
Slavnostni govornik, akademik dr. Matjaž Kmecl, podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, je med drugim poudaril: “Če ne bi bilo predvsem junaških in zavednih slovenskih Primorcev, bi se lahko 1945 za združitev in priključitev obrisali pod nosom in bi meja zahodnega roba Slovenije še zmeraj tekla tukajle nekje. Bili bi še naprej invaliden narod, zagrenjen in brez tiste samozavesti, brez katere ni suverenosti in brez katere ne bi bilo niti osamosvajanja 1991.” Po njegovih besedah današnje praznovanje ni samo praznovanje primorske vrnitve pod rodni krov, njene priključitve k njeni resnični domovini, temveč je tudi praznik skupnega slovenskega prerojenja iz naroda hlapcev v narod gospodarjev – »danes žal skreganih in v mnogočem ne čisto posrečenih, toda vendar čisto drugačnih. V tem našem narodu je odtlej globoko vsajena zgodovinska izkušnja, ki je sledila Gregorčičevi misli, da usode ni, da smo sami sebi edina usoda – v dobrem in slabem.«
Tako postojnski župan Igor Marentič kot vodja organizacijskega odbora Jerko Čehovin v imenu postojnske krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB Slovenije sta v nagovorih zbranim poleg neskončnega domoljubja izpostavila pokončnost, ponos in samozavest primorskih Slovencev.
Primorski, lepotici milijon obrazov je bil je scenaristka in režiserka Silva Bajc posvetila sodobno zasnovan umetniški del predstave, ki si je proslavo zamislila kot preplet poezije primorskih pesnikov Srečka Kosovela, Miroslava Košute in Cirila Zlobca ter poezije Williama Shakespearja z glasbo, plesom in videoprojekcijo primorskih krajev in pokrajine. Svoj umetniški delež so prispevali tudi s Postojno ali Primorsko povezani umetniki in ustvarjalci: Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, igralec Boris Cavazza, Postojnska godba 1808, glasbenika Drago Mislej Mef in Matic Marentič ter najmlajši recitatorji Maja, Teo in Matija Pavlin.
In kot je zapisal primorski mojster besede Saša Vuga: »Dokler bomo imeli ta praznik, bomo obstajali, ker bo obstajal naš pogum, obstajala naša samozavest!«
Blanka Markovič Kocen
Foto: Valter Leban