Postojnska jama Triglav
Obvestilo

Častni občan Občine Postojna za leto 2020 je Franko Blažina

V Postojni so včeraj, ob občinskem prazniku, podelili občinska priznanja, tokrat, v času epidemije, nekoliko drugače kot običajno. Častni občan Občine Postojna je postal Franko Blažina,  priznanje 23. april je prejela Magda Jakin Černe, zlato priznanje Srbsko prosvetno društvo Nikola Tesla Postojna, srebrno priznanje pa Dragana Čolić. Župan Igor Marentič je nagrajencem osebno čestital po pošti.

 

»Trenutne razmere na žalost ne dopuščajo, da bi jim priznanje slavnostno vročili ob občinskem prazniku 23. aprila. Ker pa si želimo, da bi podelitev vendarle javno izvedli, saj si vsi dobitniki priznanj in nazivov to zagotovo zaslužijo, bomo počakali, da se zadeve umirijo,« je med drugim sporočil. »Ko ne bo več nevarnosti za zdravje nagrajencev in drugih obiskovalcev bomo našli primeren datum in izvedli prireditev s slavnostno podelitvijo.«

 

Franko Blažina 70 let godbeništva okronal z nazivom Častni občan

Franko Blažina iz Hruševja v letošnjem letu obeležuje že 70 let aktivnega članstva pri Postojnski godbi 1808. »Stric Franko«, kot mu pravijo mlajši godbeniki, je svoj krstni nastop z godbo doživel leta 1950 v Dolenji vasi pri Senožečah, na odprtju tamkajšnjega zadružnega doma. Člani takrat še niso hodili v glasbeno šolo, zato so Franku Blažini ponudili igranje roga, ki se ga je naučil na godbenih vajah.

Od takrat se je v njegovi godbeniški karieri zvrstilo že kar nekaj inštrumentov – od roga, krilnice, basa in nazadnje tolkal – bas boben in činele. V samem društvu pa je skozi leta opravljal različne funkcije od blagajnika do tajnika in predsednika godbe.

Franko Blažina je s svojo osebnostjo, aktivnostjo, glasbenim udejstvovanjem ter z dobro voljo in pozitivno energijo dodobra zaznamoval Občino Postojna. Kot izjemno družaben človek, se je skozi teh 70 let članstva pri godbi, vedno zavzemal za druženje in povezovanje. Tako članov med seboj kot celotnega orkestra z drugimi tovrstnimi sestavi v bližini Postojne, pa tudi dlje in celo onkraj meja Slovenije. Sklenil je kar nekaj pobratenj z drugimi godbami ter gostovanji.

Na začetku tisočletja, je prav Franko Blažina dal pobudo, da se Postojnska godba – 1808 vključi v Zvezo slovenskih kulturnih društev, ki deluje v zamejstvu. Zveza vključuje pihalne orkestre tako s slovenske kot italijanske strani Krasa in vsako leto v sodelovanju z območnimi izpostavami JSKD prireja sklop koncertov Revija kraških godb, ki vsaki dve leti poteka tudi v Postojni.

 Magda Jakin Černe, vselej razdana šoli in lokalni skupnosti

Magda Jakin Černe, rojena v Postojni, je obiskovala osnovno šolo obiskovala v Prestranku. Šolanje je nadaljevala na postojnski gimnaziji in filozofski fakulteti, nato pa še fakulteti za organizacijske vede in tako pridobila naziva predmetne učiteljice in diplomirane organizatorke dela. Pridobila je še strokovno kvalifikacijo višji knjižničar in opravila ravnateljski izpit in se tudi na drugih področjih dodatno strokovno izobraževala.

Svoja delovna leta je preživela na Gimnaziji Postojna, v nekdanji Mestni knjižnici Postojna, upokojitev pa dočakala na Osnovni šoli Prestranek. Na vseh področjih je bila angažirana in ustvarjalna, kar je pripomoglo k temu, da je bila šola v času njenega ravnateljevanja nadvse uspešna, bogatejša, prijaznejša in bolj povezana z domačim krajem in ljudmi.

Kot tedanja ravnateljica je aktivno sodelovala pri predstavitvi knjige Vere Bergoč z naslovom ‘Žejska trojka’. Nadaljevala je tradicijo sodelovanja s pobrateno šolo Pinko Tomažič iz Trebč, sodelovala pri postavitvi obeležja tigorvcu Jakobu Dolencu, ter bila nadvse prizadevna in zagnana pri ureditvi spomenika NOB v Prestranku.

Magda Jakin Černe se je aktivno vključevala v delovanje lokalne skupnosti – en mandat je vodila KS Prestranek in bila dolgoletna članica Občinskega sveta Občine Postojna. Še vedno je članica Sveta šole OŠ Prestranek in izvršnega odbora KO ZB NOB Prestranek.

 

»Zlato  priznanje« občine Postojna za Srbsko prosvetno društvo Nikola Tesla Postojna

Manjša skupina Srbov, ki že vrsto let prebivajo v Postojni, je leta 1993 ustanovila takrat Kulturno-športno umetniško društvo Nikola Tesla, ki so ga tri leta pozneje preimenovali v sedanje Srbsko prosvetno društvo Nikola Tesla. Društvo je iz leta v leto rastlo z včlanjevanjem mladih in starejših in danes se lahko pohvalijo, da imajo registriranih že več kot 200 članov. Že od samega začetka se trudijo predstavljati srbsko kulturo v pozitivni luči širši javnosti, seveda ob spoštovanju slovenskega naroda in prostora v katerem živijo in delujejo. Pravzaprav je eden ključnih ciljev društva prav ohranjanje sodelovanja in prijateljstva med srbskim in slovenskim narodom.

Njihova osnovna dejavnost so srbski folklorni plesi in tradicionalne pesmi s področja Srbije ter Bosne in Hercegovine, njihov osnovni cilj pa je ohranjanje bogate dediščine in prenašanje znanja na mlajše generacije. Že vrsto let tako v društvu delujejo folklorne sekcije veteranov, mladincev in najmlajših, dramska, recitatorska in literarna sekcija ter moška pevska skupina. Zadnja leta so zelo prepoznavni po tradicionalnih večerih ljudskih pesmi in folklornih plesov, ki jih organizirajo v domači Postojni.

Vsako leto zabeležijo tudi večje število gostujočih nastopov pri sorodnih društvih v Sloveniji in drugih državah. Na vseh svojih gostovanjih promovirajo domačo občino Postojna, poudarjajo njene lepote in turistične znamenitosti.

 

Vsestransko ustvarjalna Dragana Čolić s srebrnim priznanjem

 Dragana Čolić iz Postojne že od mladih študentskih let s svojim aktivnim in povezovalnim delom veliko prispeva k razvoju različnih kulturno-družbenih vsebin. Njeno delovanje se je aktivno odražalo v nekdanjih tokovih mladinskih organizacij, kjer je bilo potrebnega veliko prostovoljnega dela, kreativnosti in entuziazma, kjer je Dragana Čolić dokazala svojo vsestransko ustvarjalnost. Že dve desetletji pušča pomenljive sledi v kulturno medijskem prostoru, predvsem kot scenaristka, režiserka in moderatorka najrazličnejših prireditev.

Za sabo ima velik nabor filmskih izdelkov, kjer je tudi pokazala scenaristično in režisersko žilico. Z njo je odstrla pomemben del naše zgodovine ljudi in krajev ter časa in prostora, ki so ga zaznamovali posamezni ljudje in osebnosti. Portreta Frančiška Smerduja in Jakoba Zirmana, Zgodbe z Majlonta, dva dokumentarna filma  Starih Postojnčanih, kratka filma o 40-letni zgodovini Bibliobusa in 70-letnici Notranjskega muzeja pa še bi lahko naštevali.

V zadnjih petih letih je povzročila vidne premike tudi v organizaciji kulturnega življenja Športno kulturnega društva Orehek, kjer je ena vidnejših sodelujočih ustvarjalk. Najbolj viden je njen prispevek pri oživljanju spomina na rojaka Pavla Knobla, prvega slovenskega pesnika. Zadnji večji in najpomembnejši projekt njemu v poklon je dokumentarno-igrani film Za Pavla Knobla skovano, ki je nastal v produkciji Kulturnega društva Cajt. Dragana Čolić je pesnika potegnila iz skorajšnje pozabe in ga s svojimi ekipami uspela zapisati v naš prostor in čas.

Občina Postojna/NzN

 

 

 

 

 

 

Ne spreglejte

Kocke štirje letni časi v Notranjskem regijskem parku

Jekleni količki v Rešetu ob Cerkniškem jezeru so dolgo samevali, pred dnevi pa so dobili …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja