Čebelarsko društvo Borovnica praznuje 110 let

Ob tej priložnosti so imeli čebelarji v soboto, 11. aprila, slavnostno sejo, svojo zgodovino in delo pa predstavili tudi z nedeljsko razstavo v OŠ dr. Ivana Korošca. Tisti, ki ste jo zamudili, si boste razstavo lahko ogledali v Galeriji Barje v stari pošti, in sicer od 19. aprila, vsak ponedeljek in četrtek med 17. In 19. uro (na fotografiji del zgodovine borovniških čebelarjev).

 

Slavnostna seja ob 110-letnici Čebelarskega društva Borovnica

 

 

Leta 1898 je bilo ustanovljeno Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani. Izdajati je začelo glasilo Slovenski čebelar, ki izhaja še danes. Med ustanovnimi člani lahko zasledimo tudi borovniške čebelarje. Iz glasila izvemo, da je 5. aprila leta 1905 šest naprednih mož v Borovnici ustanovilo Čebelarsko društvo z namenom, da povežejo takratne posamezne čebelarje iz Borovnice in okolice, ter pričeli z izobraževanjem.

To je bil čas, ko so listni panji izpodrivali koše in krajniče. Deželna vlada na Kranjskem je 1909. za izvedenca v čebelarstvu imenovala Josipa Verbiča (1869-1948), ki je zaslužen za izobraževanje čebelarjev in sadjarjev na Slovenskem med obema vojnama. Rojen je bil v Borovnici, kjer je tudi odraščal. Člani novoustanovljenega društva so navdušeno sledili novostim in že leta 1920 je društvo štelo 23 članov. Priskrbeli so si so točilo, ki ga je društvo posojalo svojim članom, v vojni pa se je za njim izgubila sled.

Društvo je neprekinjeno delovalo vsa leta, tudi med drugo svetovno vojno. Leta 1933 je imelo že 43 članov in skoraj 800 čebeljih družin. Med vojno se je število zmanjšalo na borih 15 članov in okrog 300 panjev. Po drugi svetovni vojni pa je članstvo zopet naraščalo. V najboljših letih od 1980 do 1985 je društvo štelo celo 76 članov s 840 čebeljimi družinami.

Ob stoletnici društva leta 2005 so imeli 29 članov s 539 čebeljimi družinami. Danes društvo šteje 35 članov z 800 panji. Najstarejša člana društva, Ivana Leben in Anton Rahne, štejeta že krepko čez 80 let. Letos sta prejela priznanje in zahvalo iz rok podpredsednika Čebelarske zveze Marka Alaufa in sedanjega predsednika društva Antona Palčiča.  Ima pa društvo tudi podmladek – tega vzgaja z vodenjem šolskega čebelnjaka in krožka – nekaj osnovnošolcev že skrbi tudi za lastne čebelje družine.

                    

Anton Rahne ,“legenda” borovniških čebelarjev             Predsednik borovniških čebelarjev Anton Palčič in podpredsednik Čebelarske zveze Marko Alauf sta                                                                                                                 kavalirsko pospremila zaslužno čebelarko Ivano Leben.

Zadnji dve leti borovniškim čebelarjem sploh nista bili naklonjeni, saj so vremenski pojavi uničili pomladno pašo. Tako so predlani zaradi predolge zime v povprečju pridelali samo 2 do 3 kg medu na panj, kar je zgolj desetina običajnih let, lani pa je zlasti žled oklestil pridelavo na slabo tretjino običajnih let.

So pa ponosni na dosežek svojega člana Rudija Ferkolje, ki je s svojim gozdnim medom, pridelanim po biodinamični metodi, na lanskem osrednjem slovenskem kmetijskem sejmu AGRA osvojil šampionsko priznanje, že drugo leto zapored pa tudi naziv “Prvak sorte”.

In prihodnost? Člani društva pravijo, da zaznavajo povečano zanimanje javnosti za njihovo dejavnost, načelno podporo politike čebelarstvu, vendar jih zgodovina lastnega društva uči, da tako navdušenje pogosto uplahni ob prvih težavah.

A pravi čebelarji se navzamejo nekaterih lastnosti svojih čebel – tudi vztrajnosti in potrpežljivosti. Ti lastnosti sta potrebni, če hočejo spet doseči preskrbljenost Slovenije z domačim medom: ta je bila leta 1985 120-odstotna, lani pa samo še 70-odstotna.

Besedilo in foto: C. H.