Obvestilo

Cerknica: najvišji občinski priznanji tokrat v roke Mariji Hribar in Zvonki Jelšenik

V Kulturnem domu Cerknica so v petek zvečer s slavnostno prireditvijo in podelitvijo občinskih priznanj obeležili občinski praznik, 12. junij. S slavnostnim govorom župana Marka Ruparja so nas v praznični večer popeljale članica Vokalne skupine Gallina, ki so lep kulturni program spletale tudi pianistko Manco Udovič.

Prva prejemnica bronastega taborskega znaka, Ljerka Pirnat, po domače Mari iz Martinjaka, ki se vse leto, vsak dan vozi s kolesom med Cerknico, Grahovim vse do Bloške police, je požela gromek in dolg aplavz. V zadnjih desetih letih je Mari s svojim neumornim delom spletla trdno mrežo za zbiranje plastičnih zamaškov v humanitarne namene. Zveza prijateljev mladine, Rdeči križ, šole, vrtci, župnišča in društva podpirajo zbiranje plastičnih zamaškov v korist bolnih otrok. Z zbranimi zamaški, ki jih oddajajo pooblaščenim koncesionarjem, pridobivajo finančna sredstva kot pomoč bolnim otrokom in njihovim družinam. Ljerka-Mari iz Martinjaka vsakodnevno in brez prestanka obiskuje gostilne, družine in posameznike ter jih ozavešča o potrebi po zbiranju zamaškov v dobro bolnih otrok in varovanja okolja. Pobira in prenaša zamaške ter jih vsa leta oddaja v osnovni šoli Grahovo kot največji in najbolj zvest dobavitelj, za svoje delo premalokrat sliši besedo hvala.

Bronasti taborski znak je prejela tudi ekipa bolničarjev PGD Cerknica. Leta 2015 so člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Cerknica, željni nadaljnjega ohranjanja in vzdrževanja bolničarskih znanj, tako za potrebe dela znotraj PGD Cerknica kot za lastne potrebe po znanju v prvi pomoči, ustanovili ekipo prve pomoči. Pod mentorstvom Denisa Gorjupa so v letih delovanja dodobra osvojili znanje prve pomoči. Znanje so dokazovali na regijskih preverjanjih ekip prve pomoči Rdečega križa in Civilne zaščite in kar štiri leta zapovrstjo izkazali najboljšo pripravljenost izmed udeleženih ekip in uspešno zastopali občino in domače društvo na državnih preverjanjih znanja v Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Kobaridu in Postojni. Poleg udeležbe na preverjanjih znanja v prvi pomoči pa je v preteklih letih ekipa bolničarjev prispevala k širitvi ozaveščanja o pomembnosti prve pomoči znotraj PGD Cerknica, Gasilske zveze Cerknica ter v osnovnih šolah na Rakeku in v Cerknici, občanom pa podajala znanje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibratorja. Člani ekipe so svoja znanja nadgradili in hitro ter aktivno vstopili v mrežo prvih posredovalcev. Nekateri izmed njih pa so tudi inštruktorji na tečajih za nove prve posredovalce. Z angažiranostjo, željo po znanju in njegovem predajanju, urjenju in z neverjetnimi uvrstitvami je ekipa bolničarjev PGD Cerknica v zadnjih letih pomembno vplivala na razvoj prve pomoči v občini Cerknica.

Leta 1979 ustanovljeno PGD Sveti Vid, prav tako prejemnik bronastega taborskega priznanja, vse od ustanovitve društvo zagotavlja skrb za požarno varnost in pomoč ob naravnih nesrečah in ujmah. Društvo je pomembno vpeto v lokalno okolje, saj dobro sodeluje z ostalimi društvi, vključeno je v intervencijske skupine, poleg tega pa na različnih dogodkih povezuje krajane. Člani društva se redno izobražujejo ter obnavljajo pridobljena znanja, prav tako pa organizirajo gasilske vaje in skrbijo za psihofizično kondicijo članov. V društvo sprejemajo nove člane; še posebej so ponosni na svoje najmlajše – pionirje. V društvo so vključeni prizadevni in vestni gasilci, gasilke, različnih starosti in izobrazb, kar pa ne vpliva na zavzetost pri intervencijah. Ko dobijo poziv, pristopijo k reševanju problema kot učinkovita ekipa – kot eno.

Srebrni taborski znak je prejela Vida Winkler, članica Čebelarskega društva (ČD) Rakek od leta 1999. Čebelarila je že skupaj z očetom in po njem nadaljuje čebelarsko tradicijo družine Braniselj. Čebelari v čebelnjaku s 16 AŽ panji. Od leta 2007 je predsednica društva in obenem članica Upravnega odbora Občinske zveze čebelarskih društev (OZČD) Cerknica. Letos je nastopila nov mandat predsednice v ČD Rakek. Od kar vodi društvo se je članstvo povečalo iz 21 članov na današnjih 44 članov, kar je nedvomno zasluga tudi njenega povezovalnega in aktivnega dela. Uspešno usmerja akcije slovenski zajtrk, dan odprtih vrat, organizira čebelarske piknike, debatne večere, usposabljanja čebelarjev ter vedno rada pomaga kolegom čebelarjem, še posebej mladim. Aktivno je sodelovala pri pripravi novega pašnega reda,  pripravi odmevne čebelarske razstave v knjižnici na Rakeku in 13. čebelarskega praznika, ki ga je leta 2015 gostila Cerknica. Bila je gonilna sila pri izvedbi prireditve v okviru 110. obletnice ČD Rakek, skupaj z razvitjem prapora. Veliko podporo je nudila pri nastajanju knjige Kronika čebelarstva na Rakeku. Od leta 2011 je vključena v sistem SMGO (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo). Vida Winkler je aktivna tudi na drugih področjih: v sodelovanju s člani društva je vodila Galerijo Krpan, aktivna je bila v Javnem skladu za kulturne dejavnosti RS, sodelovala pri zbiranju kulturne dediščine na področju starih pesmi in narodnih noš s področja Notranjske in pri organizaciji Zelških koncertov.  

Aleksandra Šega, prav tako prejemnica srebrnega taborskega znaka, je bila nazadnje zaposlena kot socialna delavka na Centru za socialno delo Cerknica in bila dejavna v sociali in pomoči ljudem že takrat izven delovnih obveznosti. Največ svojega prostega časa je posvetila humanitarni organizaciji Rdečega križa (RK) Slovenije, Območnemu združenju Cerknica-Loška dolina-Bloke, saj je bila pred funkcijo predsednice več let članica območnega odbora, komisije za socialna vprašanja, še posebej pa je bilo njeno humanitarno delo odmevno in prepoznavno v Krajevni organizaciji RK Grahovo. V organizaciji je delovala kar 40 let. V dveh mandatih na mestu predsednice je s svojim bogatim znanjem pomembno prispevala k razvoju in uresničevanju številnih programov, pridobivanju donacij, pomagala je občanom v stiski in se zavzemala za izboljšanje socialnega položaja ljudi na robu družbe. Njeno delo pa ni prepoznavno zgolj v organizaciji RK Cerknica, ampak tudi po drugih društvih. V okviru Društva Zimzelen že več kot 15 let prostovoljno vodi skupino starejših za samopomoč. Aktivna je tudi v Društvu Sožitje. Je ena od glavnih pobudnikov ustanovitve Društva diabetikov Cerknica in Medobčinskega društva invalidov Cerknica. V Društvu upokojencev Cerknica je kot članica izvršnega odbora že vrsto let zadolžena za področje socialnega dela. Aleksandra Šega je nepogrešljiva oseba v naši občini, saj je marsikatera težava rešena z njeno prizadevnostjo in nesebično pomočjo. Za svoje delo je v letu 2017 prejela plaketo Državnega sveta RS, ki jo podeljujejo najzaslužnejšim družbenim delavcem, prostovoljcem.

Zlati taborski znak šestim prejemnikom

Jože Oblak je rojen leta 1972 in živi v Ivanjem selu. Svojo poklicno pot je pričel kot lesarski tehnik v tovarni Kli Logatec. Vendar pa je bila ljubezen do glasbe tista, ki ga je popeljala do odločitve za študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani, na oddelku operna šola. Že v času študija je bil sprejet na delovno mesto prvega tenorista v zbor SNG Opera in balet Ljubljana. Je tudi član Slovenskega komornega zbora filharmonije. Nekaj časa je tudi poučeval solopetje na glasbeni šoli v Cerknici. Prvi pevski sestav pod njegovim vodstvom je oktet Kres, ki ga vodi vse od ustanovitve leta 2000. Poleg okteta vodi še Pevski zbor Dragonarji Generala Maistra ter Mešani in otroški cerkveni zbor sv. Martin v Župniji Unec, kjer je tudi organist. Večkrat ga imamo tudi priložnost slišati kot samostojnega tenorista na raznih prireditvah v občini in širše.

Osnovna šola Jožeta Krajca Rakek je kakovostna in učencem ter staršem prijazna šola. Učitelji na šoli Rakek ter podružnični šoli na Uncu že dolga leta vztrajno sledijo svojim in skupnim ciljem; poslanstvo pa opravljajo strokovno in z veliko volje za pozitivne spremembe. Pri svojem delu radi sledijo inovativnim pristopom in skupaj z učenci dosegajo nove mejnike kot so nazivi Unesco šole, kulturne šole, šole simbioze, Erasmus šole ter šole, ki ima empatijo, srce in znanje za delo z učenci s posebnimi potrebami in učenci priseljenci. Vedno imajo v mislih dobrobit učenca in njegov napredek. S timskim delom ustvarjajo generacije učencev, ki bodo imele kompetence za 21. stoletje ter znanje za samostojno življenje. Vsebino, utrip in ugled šole na Rakeku so oblikovale številne generacije učencev, učiteljev in tehničnih delavcev, v zadnjih letih pa je šola na široko odprla vrata ter postala prepoznavna po kakovosti, inovativnosti in multikulturnosti, ne zgolj na Notranjskem, temveč v širšem slovenskem prostoru. Šola je močno vpeta v dogajanje v lokalnem okolju na kulturnem, humanitarnem in prostovoljskem področju. Je pomemben tvorec pri izoblikovanju odgovornih posameznikov, ki poleg predpisanega šolskega programa delujejo tudi v širšem domačem okolju, se učijo medsebojnega sodelovanja, družbeno koristnih aktivnosti, se zavedajo pomena okolja za prihodnost, v šoli pa jim je omogočeno uresničevati mnoge svoje talente in zanimanja.

Helena Rajk poje v komornem zboru Fran Gerbič od leta 1995, več kot 15 let pa je tudi predsednica zbora. Na tem položaju je poskrbela za prve enotne obleke, ki so bile kar 13 let zaščitni znak zbora. Posebnost so bile gotovo moške srajce živo rdeče barve. V zadnjih petnajstih letih je v njeni organizaciji Komorni zbor Fran Gerbič nastopil na številnih večdnevnih turnejah v Angliji, Walesu, na Škotskem, Slovaškem, Češkem, Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Srbiji, Bosni in Hercegovini ter širom po Sloveniji. V tem času je zbor prejel več zlatih, srebrnih in posebnih priznanj na mednarodnih tekmovanjih. Helena Rajk od leta 1997 vodi kroniko društva, v kateri so dokumentirani vsi dogodki zbora ter skrbi za računovodske izkaze, društvo prijavlja na razpise in piše poročila. Letos spomladi so pevci komornega zbora Fran Gerbič prejeli nove pevske uniforme. Helena Rajk je skromna, deluje v ozadju ter skrbi za dobrobit skupnosti. S svojim delom je pripomogla k ugledu Kulturnega društva Fran Gerbič, posledično pa tudi k ugledu in razvoju občine Cerknica na kulturnem področju.

Bogdan Urbar je s svojo dejavnostjo na številnih področjih pričel že med šolanjem v osnovni šoli na Rakeku. Svoje organizacijsko znanje in izkušnje si je nabiral kot predsednik šolskega športnega društva Škocjan Rakek. V tem obdobju se je izoblikovala tudi njegova kasnejša dejavnost na številnih področjih: jamarskem, nogometnem, košarkarskem, gasilskem in organizacijskem. V gasilske vrste je vstopil leta 1973 kot član podmladka Prostovoljnega gasilskega društva Rakek, kasneje tudi zelo aktiven član in tudi predsednik PGD Unec. V času njegovega predsedovanja se je na Uncu uredila Maistrova dvorana za 150 obiskovalcev, zatem pa je bil postavljen še spomenik generalu Maistru in urejena okolica doma s športnim igriščem. Uvedel je tudi Maistrove večere, ki potekajo že dolgo vrsto let, v organizaciji z Notranjskim domoljubnim društvom general Maister Unec. Bil je tudi poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite občine Cerknica in prejel tudi znak Civilne zaščite RS. Na Občini Cerknica je bil direktor občinske uprave, podžupan, v času od leta 1994 do 2008 pa član občinskega sveta. Njegovo pomembno področje je tudi jamarstvo. Od leta 1974 je aktivni član Jamarskega društva Rakek in njegov častni član. Na mestu predsednika je bil med leti 1980 in 1982. Več let je bil tudi predsednik Jamarske zveze Slovenije, ob sprejetju v svetovno speleološko zvezo UIS pa tudi akreditirani član Izvršnega biroja in komisije za zgodovino. Kot predsednik Jamarske zveze Slovenije in poznavalec sistema zaščite in reševanja je bil zaslužen za vzpostavitev Jamarske reševalne službe. Bogdan se je udejstvoval tudi na športnem področju. Bil je aktiven član Nogometnega kluba Rakek in Košarkarskega kluba Cerknica. Deluje tudi v Zvezi za tehnično kulturo Slovenije, kjer je bil pomemben oblikovalec številnih projektov s področja znanja in znanosti med mladimi. Z njegovo pomočjo je bilo ustanovljeno Notranjsko društvo za tehnično kulturo Rakek, ki sodi med dejavnejša društva v Sloveniji.

Bogdan je dejaven tudi na področju publicistike, je avtor dveh knjig, preko 450 člankov, od katerih jih je preko 100 v slovenski bazi Cobiss. V obdobju 1994 do 1998 je bil izdajatelj glasila Notranjske notice. Bogan je večni optimist, neuklonljivega duha, nepopustljiv ob realizaciji idej in vedno pripravljen na pomoč in sodelovanje, preprost kot človek, ki ni zmožen sovražiti in vedno išče pozitivno sodelovanje med različno mislečimi.

Prostovoljno gasilsko društvo Žerovnica je bilo ustanovljeno 6. junija 1909 in tako letos praznuje 110. obletnico delovanja. S pomočjo vodstva, članov in vaščanov je bil leta 1910 postavljen tudi gasilski dom, ki je še danes kraj povezovanja vaščanov Žerovnice. Poleg požarne varnosti je društvo ves čas svojega delovanja skrbelo tudi za družabne dogodke – organiziralo je vrtne veselice in prirejalo igre, z zaslužkom pa so poskrbeli za dopolnitev opreme, modernejše gasilske pripomočke in dograditev gasilskega doma. Ob stoti obletnici društva, leta 2009, je bil tudi v celoti obnovljen. Številne prostovoljne ure zagnanih članov so se obrestovale, saj so s strani Turistične zveze Slovenije prejeli nagrado za enega najlepših gasilskih domov, ki so bili zgrajeni pred letom 1930. Vsaka generacija gasilcev si je prizadevala pridobiti čim boljšo opremo in svoje člane čim bolje usposobiti za gašenje požarov. Njihova najnovejša pridobitev je gasilsko vozilo GVV-1, ki z dobro opremljenostjo zadostuje potrebam društva. Polovico sredstev za nakup so zbrali sami, pri zbiranju pa so jim veliko pomagali krajani Žerovnice, Lipsenja, Sv. Štefana, Goričic in Podšteberka, ki sodijo pod okrilje PGD Žerovnica. Člani društva imajo veliko volje in veselja do dela, ki jim ga nikoli ne zmanjka.

V Cerknico sta življenjska pot in duhovniško poslanstvo mag. Jožefa Krnca prvič pripeljali leta 2004. Do leta 2005 je bil na mestu kaplana v tukajšnji župniji, potem pa se je leta 2013 ponovno vrnil v Cerknico. Rdeča nit skrbi in delovanja mag. Krnca je bila tako v prvem obdobju bivanja v Cerknici kot tudi po prevzemu župnijskega upraviteljstva cerkniške župnije delo z mladimi. Jožef Krnc je v okviru Salezijanskega mladinskega centra Cerknica  ohranil delovanje vseh mladinskih skupin – skupine skavtov, Karitasa, treh pevskih zborov, bralcev božje besede in šest zakonskih skupin. Na novo pa je uvedel še verouk za odrasle, molitveno skupino, filmske večere, skavtsko bratovščino odraslih skavtov, pohodniško skupino, ki v postnem času pripravlja križev pot na podružnicah, in oratorij za otroke. Jožef pa je zaslužen za obnovo sakralnih objektov in nepremične kulturne dediščine v Martinjaku, Zelšah, Dolenji vasi, Podslivnici, na Dolenjem Jezeru, Brezjah in v Cerknici.

Svoj pozitivni odnos do pisne dediščine pa je Jožef dokazal tudi s projektom urejanja župnijskega arhiva, ki ga je Župnija Cerknica razvila skupaj s Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica, in predstavlja edinstven model sodelovanja tudi na ravni države. Jožef s svojo karizmo spodbuja k aktivnemu in odgovornemu delovanju v župniji in lokalni skupnosti.

Najvišje občinsko priznanje, priznanje 12. junij, Mariji Hribar in Zvonki Jelšenik

Marija Hribar že tri desetletja deluje na področjuknjižnične dejavnosti na Cerkniškem. Leta 1989 se je zaposlila kot bibliotekarka in direktorica v Družbenem centru Cerknica, v okviru katerega je delovala tudi knjižnica. Že od imenovanja na delovno mesto direktorice si je prizadevala za samostojno knjižnico, ki kot samostojni zavod deluje od leta 1993. Direktorica Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, je postala leta 1995, prav junija letos pa vstopa v nov mandat. To kaže, da je njeno delo v lokalni skupnosti in med zaposlenimi cenjeno. Vsa leta si je v sodelovanju s tremi občinami, ki jih knjižnica pokriva (Cerknica, Loška dolina, Bloke), ter s sodelavkami in sodelavci prizadevala, da bi se knjižnična dejavnost enakovredno približala vsem občanom.

V letih njenega vodenja knjižnice so se povečali število članov, obiski, izposoja, število zaposlenih, podaljšal pa se je delovni čas knjižnice. Predvsem pa je več prireditev in dela z mladimi.

Leta 1996, ob deseti obletnici smrti notranjskega pesnika, pisatelja, prevajalca in esejista, po katerem se osrednja knjižnica imenuje, je zbrala gradivo in izdala Bibliografijo Jožeta Udoviča. Tudi zaradi njenih prizadevanj je obsežna Udovičeva osebna knjižnica našla svoj prostor v Cerknici. V knjižnici je uredila njegovo spominsko sobo. Ob stoti obletnici Udovičevega rojstva je bila vodja projekta Udovičeva jesen 2012, v okviru katerega je s sodelavkama pripravila obsežno razstavo, posnet je bil dokumentarni film Samo ta glas imam v režiji Jadrana Sterleta, predvajana multivizija ter izdana monografija o umetnikovem življenju in delu In iskra v besedi ostane. Ob 30. obletnici Udovičeve smrti je poskrbela, da je bila v sodelovanju z ZRC SAZU izdana monografija k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev Jože Udovič. Vseh teh dogodkov, izdaj in obeležij bi bilo prav gotovo manj, če ne bi bilo prizadevanj Marije, ki med najpomembnejše dejavnosti šteje prav domoznansko dejavnost. Tudi zato si je prizadevala, da sta bila leta 2017 sprejeta odloka o razglasitvi Domoznanske zbirke KJUC in zbirke Jožeta Udoviča za kulturni spomenik lokalnega pomena, ki dragoceni zbirki ščiti pred prostim razpolaganjem, kar pa ni pomembo le z vidika lokalne skupnosti, ampak celotne države. Prav tako je kot avtorica oz. soavtorica razstav poskrbela, da se je s prireditvami počastilo pomembne obletnice ostalih Notranjk in Notranjcev: Maksima Gasparija, Frana Gerbiča, Ivana Matičiča, Ivana Laha, Maričke Žnidaršič in drugih. Ob obletnicah je izdala Vodič po razstavi ob 130-letnici rojstva Maksima Gasparija (2013), ob 100. obletnici smrti Frana Gerbiča pa zloženko o skladatelju (2017).

Predvsem pa je za Cerknico in tudi za celotno Slovenijo pomembno njeno delo na prevajalskih in založniških projektih, ki promovirajo krasoslovno znanost 18. stoletja. Leta 2015 je knjižnica skupaj z Založbo Maks Viktor izdala prevod dela Franca Antona Steinberga iz leta 1758 Temeljito poročilo o na Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru, leta 2017 pa prevod dela Tobiasa Gruberja iz leta 1781 Pisma hidrografske in fizikalne vsebine iz Kranjske. S sodelavci pripravlja knjižni izid dveh novih prevodov del z druge polovice 18. stoletja. Pravkar pa se je na njeno pobudo oblikovala Domoznanska skupina, ki že organizira predavanja ter poučne dejavnosti in strokovno vodene oglede na terenu. Z zavedanjem, da knjižnica ni le fizični, ampak vedno bolj tudi virtualni prostor, si prizadeva, da se predvsem domoznansko gradivo ne le zbira, ustrezno hrani in obdela, temveč da se ga čimprej tudi digitalizira. Kot raziskovalka in zapisovalka zgodb ljudi in vasi se njeni poglobljeni zapisi v rubriki od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz, mesečno pojavljajo na straneh Slivniških pogledov, kjer že od začetka izdajanja občinskega glasila sodeluje v uredniškem odboru. V dveh mandatnih obdobjih je bila izvoljena za članico cerkniškega občinskega sveta, kjer se je predvsem zavzemala za področje kulture. V Društvu bibliotekarjev Primorske in Notranjske je bila dva mandata dejavna kot članica izvršnega odbora in en mandat kot članica nadzornega odbora strokovnega stanovskega društva[UsW1] , kjer je s svojimi idejami pomagala knjižnicam tega območja. Ministrstvo za kulturo RS ji je leta 2009 podelilo naziv bibliotekarski specialist. Marija je kot vodja knjižnice s svojim kolektivom pripomogla, da je Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica prepoznavna ustanova, ki ponuja raznolike možnosti udejstvovanja in vseživljenjskega učenja prebivalcem v lokalnem okolju in tudi širše.

Zvonka Jelšenik je otroštvo je preživela v Gorenjih Otavah. Srednjo tehnično šolo lesne smeri je obiskovala v Cerknici, pa tudi 43 let  delovne dobe si je prislužila v različnih službah v Cerknici. Tu si je ustvarila svoj dom. Svojo delovno pot je začela na Brestu, kariero je nadaljevala v Samoupravnih interesnih skupnostih, Občini Cerknica, Centru za socialno delo in na koncu v Centru starejših Cerknica. Ob delu je doštudirala na Ljubljanski univerzi, na Fakulteti za socialno delo. Njen poklic socialne delavke, še bolj pa njena narava, sta jo vedno vodila k tistim skupinam ljudi, ki so potrebovali pomoč soljudi in družbe. Še vedno je prepričana, da socialna varnost prinaša ljudem največ zadovoljstva, notranjega miru, s tem pa tudi zdravja in ustvarjalne moči. V okviru svojih delovnih nalog si je vedno prizadevala uresničevati predvsem tiste naloge, ki so pripomogle k boljšemu življenju občanov. Še posebej si je prizadevala delovati za tiste skupine, ki sami ne znajo ali ne zmorejo ustvariti zadovoljivega življenja; za otroke, starejše, za ljudi s posebnimi potrebami. Na odgovornih delovnih mestih in funkcijah, ki jih je opravljala v občinski upravi Občine Cerknica, na centru za socialno delo ter v Centru starejših Cerknica, je svojo zavzetost za ljudi vseskozi uresničevala. Najbolj prepoznavni rezultati njenega delovanja in prizadevanja so izgradnja počitniških kapacitet za letovanje otrok v Puntiželi, podpora ustanovitve Mladinskega salezijanskega centra pri župnišču v Cerknici, vodenje izgradnje šole v Grahovem, podpora in vodenje izgradnje Varstveno delovnega centra v Cerknici, vodenje in izgradnja knjižnice v Cerknici, postavitev in organiziranje službe za pomoč na domu ter izgradnja Centra starejših Cerknica. Kot občinska svetnica pa je v dveh mandatnih obdobjih podpirala uresničitev vseh projektov, ki so pripomogli k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov in občank.

Občina Cerknica/NzN

Foto: Ljubo Vukelič/Občina Cerknica


 [UsW1]Je to prav?

Ne spreglejte

Pivka: tudi naselji Klenik in Trnje kmalu z urejeno komunalno infrastrukturo

Župan Občine Pivka g. Robert Smrdelj in direktor podjetja VGB MARIBOR d.o.o. g. Smiljan Juvan …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja