Novice z Notranjske Povemo vse
Predvsem podeželje je potencial za nadaljnjo rast Deželne banke Slovenije
Deželna banka Slovenije se lahko pohvali z dobrimi rezultati, tudi donosnost na kapital je glede na nizke obrestne mere ugodna. Po mnenju predsednice uprave DBS Sonje Anadolli je najtežje obdobje mimo in je zdaj čas za organsko rast. »To pomeni, da počasi rastemo, kolikor nam omogoča dobiček, ki ga ustvarjamo. Smo stabilna banka, ki pokriva določen segment, to sta predvsem podeželje in kmetijstvo,« pravi Anadollijeva in dodaja, da se na DBS obrača vedno več mladih. »Skušamo servisirati predvsem malo gospodarstvo, majhna podjetja in občane, kar nam v zadnjem času lepo uspeva.«
Vsako leto DBS pridobi okoli 6.000 novih komitentov. »Vidimo, da se trend komitentov premika iz največjih, tradicionalnih bank, vedno bolj v manjše banke, predvsem zaradi pristopa do ljudi, hitre odzivnosti in cen, ki so pri nas konkurenčne. Za ljudi, ki danes gledajo na vsak evro, je to je prednost,« pravi sogovornica. »Seveda se vse storitve počasi dražijo, ker se strukturno spreminjajo prihodki iz obrestnih prihodkov v provizije, ampak še vedno smo na spodnjem robu. Sama kakovost storitev, pa tudi vrste le-teh so praktično enake kot pri drugih bankah. Kar zadeva ponudbo storitev, ne zaostajamo niti za napredkom v IT tehnologiji, s prijaznim pristopom pa je po mojem mnenju še vedno mogoče pritegniti nove komitente,« pove sogovornica.
Kako komentirate velike premike v bančništvu v zadnjem času?
Vemo, da se obrestne mere spreminjajo. Še pred tremi leti so bile te na depozitih prekomerno visoke, zdaj pa so se spustile na tako raven, da so praktično nične, banka pa mora celo plačevati, če ima viške denarja. Tako velike spremembe vplivajo tudi na poslovanje. Pritisk na stroške povzroča, da v bančnem prostoru prihaja do koncentracije.
Tiste banke, ki imajo poseben pristop ali neko posebno populacijo med svojimi komitenti, bodo verjetno vzdržale dlje kot one, ki so klasično univerzalne banke. Kljub temu bo moralo priti do nekega sodelovanja znotraj bančnega sistema. Ni rečeno samo v obliki kapitalske združitve, predvsem mislim tu na poslovno sodelovanje, mogoče na pristop do nekaterih zahtev, predvsem regulative, ki je v zadnjem času zelo obsežna. Na tem področju vidim možnost sodelovanja med bankami.
Velike banke se s podeželja umikajo, nastaja prostor za DBS. Kako boste to izrabili?
Res je. Predvsem tam, kjer je bilo več bank v manjših krajih, opažam, da se velike banke zaradi bogate mreže umikajo s podeželja. Tu smo lani odprli dve novi poslovalnici v dolenjskem Škocjanu in Goriških Brdih, in opažamo, da ljudje v ti poslovalnici prihajajo. Zato v podeželskih krajih še vedno vidimo nek potencial za rast.
Primarna naloga DBS je servis kmetijstvu. Pa vendar, ali se za odpiranje računov pri vas odločajo tudi drugi občani, morda poslovneži?
Vedno več je espejev in malih podjetij, saj se nekemu manjšemu podjetju stroškovno pozna, če posluje pri nas ali pa kaki banki, ki ima višje provizije za vodenje bodisi računov ali pa prilivne provizije. S tem ko nudimo celoten spekter storitev, se nam povečuje predvsem ta del. Povečujejo se nam tudi študentski računi, saj sodelujemo z nekaj študentskimi servisi. Dejansko opažamo, da se naš krog komitentov pomika iz bolj agrarnega sektorja med male podjetnike in v urbano okolje.
Koliko komitentov torej ima trenutno DBS?
V tem trenutku imamo že blizu 90.000 komitentov, vsako leto se nam pridruži okoli 6.000 novih. Imamo nekoliko višjo povprečno starost komitentov, prihajajo pa novi, mlajši, neka druga struktura.
Večina bank v Sloveniji je obremenjenih s t.i. slabimi krediti. Kako je s tem pri vas?
Tudi mi nismo bili imuni na ta pojav. V zadnjih štirih, petih letih smo te zadeve prečistili in zato zdaj poslujemo z dobičkom. Na nepremičninskem delu smo imeli nekaj težav, ki jih odpravljamo.
S trdim delom mojih sodelavcev smo v zadnjih treh letih ustvarjali skoraj dvakrat več dobička, kot je naše 20-letno povprečje. Od vseh bank, ki so se leta 1991 na novo ustanavljale, smo praktično edini, ki še poslujemo.
Aprila letos je bilo naprodaj skoraj 27 % DBS. Kdo je prodajal svoje deleže?
KD družba, ki je drugi sklop lastnikov, medtem ko so največji lastniki zadružniki, bodisi prek kapitalske zadruge ali zadruge kot take. Glede na to, da je usmeritev KD bolj v investicijsko bančništvo, torej v druge storitve, kot je bilo naše izvirno poslanstvo, se skupina želi umakniti iz tega bančnega segmenta. Do prodaje še ni prišlo, prodati nas želijo že kar nekaj let, šele zdaj pa so to tudi uradno naznanili. Ali bodo kupci in kakšni bodo, nam zaenkrat še ni znano.
Kateri krediti so trenutno najbolj aktualni?
Precej so v porastu stanovanjski krediti. Tu skušamo biti konkurenčni, ne želimo pa se podajati v skrajno nizke obrestne mere. Ljudi zanimajo predvsem krediti s fiksno obrestno mero, opozarjam pa, da je kljub temu, da to zveni precej privlačno, obstaja vprašanje in s tem tveganje, kako se bodo ti trendi gibali naprej.
Obdobje visokih obrestnih mer je verjetno za nekaj časa mimo, zato je tudi fiksna obrestna mera, čeprav je morda v tem trenutku videti nizka, mogoče nekoliko varljiva in euribor z nekim pribitkom kljub temu kaže realnejše stanje v določenem obdobju. Ponudbo kreditov s fiksno obrestno mero imamo, a vidim, da se ljudje zanjo sorazmerno malo odločajo. Ko jim razložiš pozitivne in tudi negativne posledice tega, se ponavadi odločijo za euribor.
Ponujate, denimo, tudi maturantske kredite, ki so staršem verjetno v veliko olajšanje …
Vedno bolj si naši maturanti želijo biti lepi in urejeni, zmeraj bolj se pojavlja tekma med njimi … Kar nekaj klasičnih potrošniških kreditov imamo, tudi obrestne mere so v tem trenutku ugodne. Starši lahko pridejo tudi po 500 ali 1000 evrov, seveda pa morajo ob tem izpolnjevati zahteve, ki nam jih postavlja zakonodaja.
Novi storitvi sta mobilna banka in predplačniška kartica …
Mobilna banka je zelo priročna storitev, prek mobilnega telefona ali tablice lahko poslujete brez čitalca oz. generatorja, ki je potreben za elektronsko banko, samo z osebnim ključem. Imetnik lahko enostavno plačuje položnice, pogleda stanje, opravlja vse storitve kot z elektronsko banko prek računalnika. Opažam, da je vedno večje povpraševanje po tej storitvi.
Predplačniška kartica je pomembna pridobitev za nas, ker je to kartica, ki je namenjena predvsem plačevanju prek spleta. Nanjo si položimo nek znesek, ki je omejen, da si npr. plačujemo počitnice v tujini ali kako drugo storitev. Vedno več je namreč prodaje prek interneta in tudi vedno več kraj, bodisi identitete bodisi samih zneskov. Če imaš na kartici 200 evrov in pride do kraje, je škoda še vedno lahko dosti manjša kot pri plačilu s klasičnimi karticami. Povpraševanje po predplačniških karticah nas je kar nekoliko presenetilo. Predplačniško kartico priporočamo tudi za nakazovanje žepnine otrokom ali vnukom.
Vemo, da skoraj vse banke zaračunavajo dvige na bankomatih. To je skoraj nuja, ker se stroški storitev, ki se odvijajo na bankomatih, od prevozov do stroškov gotovine, ves čas dražijo, zato kmalu ne bo več banke, ki tega ne bo zaračunavala. Svojim komitentom ponujamo nekaj novih možnosti. Tisti, ki veliko dvigujejo na drugih bankah, lahko z manjšim doplačilom, tj. 1,49 evra na mesec denar dvigajo kjerkoli v Sloveniji in v evroobmočju brez dodatne provizije. Svoje komitente želimo čimbolj razbremeniti vseh stroškov, vsega se pa seveda ne da.
Bi želeli še kaj dodati?
Poudarila bi, da je DBS stabilna, po odzivih na terenu so naši komitenti zadovoljni z našimi storitvami, mi pa vedno bolj prepoznavni, predvsem z glasom od ust do ust. Našim komitentom resnično želim vse dobro, mi pa se bomo trudili, da bomo čim bolj dostopni. Nihče naj ne okleva in se v najbližji poslovalnici pozanima, kaj vse imamo. Kar zadeva kmetijski sektor, smo precej prepoznavni, a še ne povsod. Najpomembnejše pa je iti med ljudi in se jim predstaviti, kajti osebni stik še vedno največ šteje.
Blanka Markovič Kocen
