Postojnska jama Triglav
Obvestilo
DBS Sonja Andolli

Deželna banka Slovenije – finančni sektor na podeželju

Predvsem podeželje je potencial za nadaljnjo rast Deželne banke Slovenije

Deželna banka Slovenije se lahko pohvali z dobrimi rezultati, tudi donosnost na kapital je glede na nizke obrestne mere ugodna. Po mnenju predsednice uprave DBS Sonje Anadolli je najtežje obdobje mimo in je zdaj čas za organsko rast. »To pomeni, da počasi rastemo, kolikor nam omogoča dobiček, ki ga ustvarjamo.  Smo stabilna banka, ki pokriva določen segment,  to sta predvsem podeželje in  kmetijstvo,« pravi Anadollijeva in dodaja, da se na DBS obrača  vedno več mladih. »Skušamo servisirati predvsem malo gospodarstvo, majhna podjetja in občane, kar nam v zadnjem času lepo uspeva.«

Vsako leto DBS pridobi okoli 6.000 novih komitentov. »Vidimo, da se trend komitentov premika iz največjih, tradicionalnih bank,  vedno bolj v manjše banke, predvsem zaradi pristopa do ljudi, hitre odzivnosti in cen, ki so pri nas konkurenčne. Za ljudi, ki danes gledajo na vsak evro, je to je prednost,« pravi sogovornica. »Seveda se vse storitve počasi dražijo, ker se strukturno spreminjajo prihodki iz obrestnih prihodkov v provizije, ampak še vedno smo na spodnjem robu. Sama kakovost storitev, pa tudi vrste le-teh so praktično enake kot pri drugih bankah. Kar zadeva ponudbo storitev, ne zaostajamo niti za napredkom v IT tehnologiji, s prijaznim pristopom  pa je po mojem mnenju še vedno mogoče pritegniti nove komitente,« pove sogovornica.

Če sodimo po rezultatih zad­njih let, se zdi, da je gospodarska kriza Deželno banko Slovenije prizadela manj kot nekatere druge banke. Je morda razlog v tem, da več kot drugi poslujete s kmetijskimi in živilskimi podjetji in zadrugami, kjer je bilo manj insolvenčnih postopkov kot v nekaterih drugih dejavnostih?

Kriza ni izbirala med različnimi sektorji in je bila neprizanesljiva skoraj do vseh. Dejansko pa so bili naši komitenti, tako prebivalstvo, kmetje in zadruge, že v preteklosti bolj konzervativni pri svojih odločitvah, predvsem pri kreditih, zato jih kriza ni tako prizadela.

Kako komentirate velike premike v bančništvu v zadnjem času?

Premiki se dogajajo že ves čas krize in nadaljujejo tudi v tem obdobju. Konsolidacija bank še ni končana, saj bomo tudi v prihodnje videli še dodatne združitve in pripojitve. Iščejo se sinergije predvsem na prodajni in stroškovni strani. Število bank bo še manjše, kar pa ne pomeni, da manjše banke nimajo prihodnosti. Tudi majhne banke so lahko učinkovite in preživijo na trgu, kar nam dokazujejo številne nemške in avstrijske zadružne banke.

 V javnosti je pogosto slišati očitek, da je zdaj, v časih velikega nezaupanja in negotovosti, težko dobiti bančni kredit. Velja to tudi za Deželno banko Slovenije?

Pogoji pridobivanja kredita so se v zadnjih letih prav gotovo spremenili. Delno zaradi spremenjene regulative, delno zaradi strahu in izkušenj, ki smo jih imeli v preteklosti. Vsekakor vsako odločitev o kreditu temeljito pretehtamo, nikakor pa nismo zaviratelji razvoja. Če namreč ocenimo, da pri komitentu obstaja potencial, skupaj poiščemo rešitve. V našem poslu, bančništvu, so riziki vedno prisotni in ne bežimo od tega.

Kako komentirate prodajo NLB? Kakšen kupec bi bil po vašem mnenju primeren?

Komentar ni potreben, država se je zavezala, da bo banko prodala, čeprav je še kar nekaj ovir na tej poti. Vsak bi si želel lastnika, ki bi banko razvijal naprej, vlagal v razvoj in zagotavljal delovna mesta. Primernost kupca pa bodo na koncu ocenili komitenti, ki bodo ostali ali pa odšli iz banke.

Kako ocenjujete finančno stabilnost DBS?

Zadružno lastništvo banke se je tudi v času krize tako pri nas kot v Evropi izkazalo za uspešen poslovni model, stabilen finančni vir in usmerjenost v financiranje v lokalnem okolju. Kapitalska ustreznost banke je nad predpisanimi količniki Banke Slovenije in se iz meseca v mesec še izboljšuje. V banki vzdržujemo optimalno likvidnost. Spremljamo in obvladujemo vsa tveganja. Z aktivnim upravljanjem pa smo v vseh letih občutno zmanjšali tudi obseg nedonosnih izpostavljenosti in slabih naložb.

S kakšnimi poslovnimi rezultati je DBS zaključila leto 2016?

V primerjavi s predhodnim letom smo poslovni rezultat izboljšali in leto 2016 zaključili z 2.942 tisoč evri dobička pred obdavčitvijo. Bilančna vsota se je stabilizirala na 846 mio EUR, predvsem s ciljem optimalnejše strukture bilance. Dosegli smo 1,88-odstotno obrestno maržo, s katero se že več let uvrščamo med uspešnejše banke v Sloveniji.

Koliko ljudje še lahko varčujejo, za kakšne depozite se predvsem odločajo …?

Zbrana sredstva gospodinjstev so naš najpomembnejši in stabilen vir financiranja in se je v letu 2016 v banki ponovno povečal za 5 %. V bankah imajo Slovenci več kot 17 milijard evrov, dejansko pa se večinoma odločajo za kratkoročnejše vezave oziroma razpršijo svoj denar na različne ročnosti glede na svoje potrebe v prihodnosti.  V primerjavi s preteklimi leti, pa veliko teh sredstev ostaja tudi na računih.  Tudi če so obrestne mere nizke, je za komitente varneje, da vežejo svoj del denarja, ki ga ne potrebujejo.

Primarna naloga DBS je servis kmetijstvu. Pa vendar, ali se za odpiranje računov pri vas odločajo tudi drugi občani, morda poslovneži?

Seveda, smo univerzalna banka in za nas je vsak potencialni komitent dobrodošel, ne glede na to, od kod prihaja oziroma, kakšno storitev želi opraviti. Na eni strani želimo korektno servisirati obstoječega komitenta, saj se zavedamo, da vsak zadovoljen komitent pripelje novega komitenta. Ljudje smo socialna bitja, komuniciramo in si izmenjujemo tudi pozitivne izkušnje kot uporabniki bančnih storitev med seboj.

Kateri krediti so trenutno najbolj aktualni?

Zelo različno, odvisno od potreb naših komitentov. Povpraševanje po kreditih na strani kmetijskega sektorja je standardno in raste, nekoliko povečano povpraševanje zaznavamo predvsem na področju nepremičninskih kreditov zaradi oživljanja nepremičninskega trga v zadnjem letu in ugodnih obrestnih mer, pred nami je poletje in povečali se bodo potrošniški krediti za počitnice.

Ponujate, denimo, tudi maturantske kredite, ki so staršem verjetno v veliko olajšanje  …

Želimo, da nas še več mladih prepozna kot svojo banko, ki jih razume, jim priskoči na pomoč in jim uresniči sanje. So naša ciljna skupina. Po raziskavi časopisa Finance smo med tremi najugodnejšimi bankami za mlade, za katere smo pripravili zelo ugodne dijaške in študentske račune z brezplačnim vodenjem računa in enostavnim dostopom do elektronske in mobilne banke ter predplačniške kartice za plačevanje prek spleta.

Katere so vaše nove storitve?

Odlične rezultate dosegamo pri trženju elektronske in mobilne banke. Zato smo se odločili tudi za nadgradnjo le-teh in uvedli funkcijo »Slikaj in plačaj«, kar pomeni plačevanje položnic brez ročnega vnosa podatkov, iskanje lokacij bankomatov in poslovalnic banke, interne prenose 24/7 na osebne transakcijske račune in nakazila v tujino. Stalno skrbimo za novosti, kjer sledimo predvsem cilju preproste, hitre in varne uporabe naših storitev. Varnost poslovanja je danes ena od naših ogromnih prednosti.

Spremembe v slovenskem bančništvu so ogromne – kako jih občutite v Deželni banki Slovenije?

Res je, spremembe so bile v zadnjih letih ogromne, od zmanjševanja števila bank in poslovalnic, spremenjenih navad in načina poslovanja ljudi in podjetij z banko, ničelnih obrestnih mer, vse večjih zahtev Banke Slovenije in Evropske centralne banke. Tem spremembam smo se in se vsakodnevno uspešno prilagajamo, saj smo odgovorni do svojih komitentov, varčevalcev in lastnikov.

Druge banke na podeželju zapirajo poslovalnice, DBS večinoma ohranja svojo poslovno mrežo. Kako to pojasnjujete?

Kot odgovorni bankirji se vsakodnevno srečujemo z vprašanjem glede upravičenosti tako velikega števila poslovalnic, predvsem zaradi zmanjševanja številka klasičnih transakcij na poslovni mreži. Ne, poslovalnice ne bodo izginile, le v njih bodo zaposleni bančni podjetniki, ki bodo kot svetovalci z novimi znanji in veščinami znali servisirati komitente predvsem z zahtevnejšimi bančnimi produkti. Dolgoročno bomo prav gotovo zaprli kakšno poslovalnico in to predvsem v primeru, da ne bo dosegala rezultatov donosnosti, ki jih pričakujemo.

Koliko poslovalnic imate trenutno?

Imamo tretjo največjo poslovno mrežo v Sloveniji s 83 poslovalnicami. Prepoznavnost banke se povečuje tako v urbanih okoljih kot na podeželju, saj vsako leto pridobimo okrog 6.000 novih komitentov, kar je za našo banko s 2,47-odstotnim  tržnim deležem velik uspeh.

Digitalizacija bančnih storitev je v vašem sektorju v polnem zagonu. Kako ta proces poteka v vaši banki?

V naši banki smo vzpostavili projektno skupino, ki ves čas spremlja razvoj na področju digitalizacije bančnih storitev, pripravlja predloge in tehnološke rešitve. Vsekakor bo kombinacija klasičnega in digitalnega bančništva še nekaj časa prisotna. Spremembe se res dogajajo z izredno hitrostjo in želja pri mlajših uporabnikih naših storitev je čim več digitalnih rešitev za dostop do banke. Ponujamo tako elektronsko kot mobilno bančništvo in ves čas sledimo trendom na tem področju. Vsekakor pa ne pozabljamo na klasičnega uporabnika naših storitev in nikogar ne silimo v to, temveč predvsem spoštujemo želje in potrebe strank.

Kako gledate na konkurenco nebančnih ponudnikov, ki z velikimi koraki stopajo na svetovni trg ?

Banke ne bomo izumrle, imamo vzpostavljene odnose s komitenti, njihovo zaupanje in ogromne izkušnje ter znanja pri izvajanju finančnih transakcij. Nebančni ponudniki nas spodbujajo predvsem k večji inovativnosti, še večji fleksibilnosti in iskanju rešitev. Vedno več vlagamo tudi v varnost, kar je naša ogromna prednost pred drugimi ponudniki.

Kakšni so načrti banke v prihodnje?

Ostajamo univerzalna banka, specializirana za podeželje, kmetijstvo in zadružništvo. Segment malih in srednjih podjetij je še vedno naša prioriteta. Sledimo novim trendom in produktom v bančništvu in ves čas vpeljujemo sodobne bančne poti v naše poslovanje. Naša hitrost in prilagodljivost sta veliki prednosti.  V bodoče se vse bolj oziramo po sodelovanju s ponudniki izven klasičnega bančništva, tako IT podjetji, skladi, zavarovalnicami.

Blanka Markovič Kocen

Foto: arhiv DBS

 

 

 

Ne spreglejte

S kolesom po regiji

Destinacija Zeleni kras je skupaj s turistično informacijskimi centri  in predstavniki kolesarjev izdala novo kolesarsko …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja