Idila je doma v Idili ob Bloškem jezeru

Če si želite doživeti pravljičnost in neokrnjenost notranjske pokrajine, potem morate obiskati  Bloško jezero, edinstveno turistično zanimivost v osrčju notranjskih gozdov.  Ob srečanju z desetimi lesenimi medvedi in celo množico drugih lesenih skulptur in pravljičnih hišk v Parku Idila se boste vanj preprosto zaljubili. In se vračali skozi vse leto … Sama sem ga prvič obiskala to poletje in se že zdaj veselim obiska pozimi.

»Zmeraj radi poudarjamo da je Bloško jezero nedaleč stran od Ljubljane …  Zapeljete se proti Dolenjski, v Velikih Laščah zavijete desno za Novo vas in po 15 minutah vožnje ste že so pri Bloškem jezeru. Bloke ležijo na planoti, primerni za kolesarjenj, pohodništvo …« pojasnjuje Martina Lah, ki je skupaj z Janezom Hitijem pred nekaj leti prevzela najprej okrepčevalnico na bregu majhnega umetnega jezera v vasi Volčje na Bloški planoti, pred tremi leti pa tu postavila kamp, enega predhodnikov danes že precej razširjenega glampinga.

Idila iztrgana uničenju

Občina Bloke se je pred dobrim desetletjem odločila očistiti jezero, takrat so postavili tudi ograjo in uredili okolico. Do Parka Idila nas pripelje asfaltirana cesta, vozilo pustimo na vzorno urejenih parkiriščih.  »Prej je bila tu divja plaža. In tudi ko smo pred desetimi leti v najem prevzeli parcelo, kjer stoji brunarica, smo imeli grozne težave z smetmi, vandalizmom ipd. Smeti so bile vsepovsod samo v koših ne, dnevno je bilo treba pobirati odpadke za gosti,  bilo je grozno,« se spominja Martina. »Nikoli nismo vedeli, ali bo brunarica zjutraj še stala ali ne.«

»To ni delo, je garanje«

Martina Lah in Janez Hiti sta videla potencial že prva leta po postavitvi brunarice, zato sta leta 2007 kupila še edino zazidljivo parcel , ki je bila takrat na voljo.  O visoki ceni ki jim je bila ponujena, Martina ne želi govoriti. »Želja je bila, gospodarstvo je cvetelo. Že naslednje leto pa se je gospodarstvo pokazalo čisto v drugačni luči. Recesija. Grozno. Če bi se še enkrat morala odločiti za tako investicijo, nikoli. Tudi sedaj, ko je že postavljeno, ne,« pravi sogovornica. »To ni delo, to je garanje, posmeh si tistemu, ki ne dela in živi od državne pomoči in to država podpira. Grozno.«

Kot pravi sogovornica, je Park Idila nastal v nuji za preživetje. »Hudi časi za naju 2010, 2011,  majhni otroci, bolezen, krediti in še slab promet .. Ker ni bilo denarja, je moral  Janez igrala narediti sam, ker smo vedeli, da to potrebujemo. Postavili smo prva medveda. Ljudje so začeli prihajati gledat to “čudo”…« Naslednje leto sta pripravila  še osnutek parka, postavili so šest hišk in ograjo, vendar jih gostom niso dajali v najem, saj zaradi pomanjkanja denarja ni bilo sanitarij. Kmalu so sami postavili kozolec in sanitarni blok.Ljudje so občudovali  ročno ustvarjene lesene izdelke. »Garali smo noč in da , ta energija je prisotna v parku, je izraz naše duše in to zgodbo rada delim,« pravi Martina. »Poplačilo za naše delo je, ko vidim, da nas večina ljudi spoštuje in ceni.  Z namenom, da pokažemo svojo zgodbo, je vedno več organiziranih skupin in sindikalnih obiskov.«

Sezona se podaljšuje

Gostom je na voljo šest lesenih hišk, tri velike  za štiri in tri male za dve osebi. V ponudbi so tudi Krpanove sobe z masivnimi posteljami. Te sobe so primerne za družine in invalide z invalidskim vozičkom , oddajajo pa jih tudi parom. Gostje imajo skupne sanitarije,  manjšo letno kuhinjo in prostor za odprt ogenj.

»V  podjetju nas je trenutno zaposlenih sedem, toliko pa imamo še študentov in sezonskih delavcev. Ob vikendih nas dela po 15 na dan, med tednom tudi do šest. Z možem pa delava praktično cele dneve,  le kakih šest ur  za spanje potrebujeva,« pojasnjuje Martina. In dodaja, da se  sezona iz leta v leto podaljšuje, tako je bilo sedaj odprto že aprila in oktobra med tednom, vikendi in prazniki pa lani že vse leto.  »Zima nam je bila letos naklonjena saj je bilo jezero kar dva meseca zaledenelo, tako da je bila brunarica odprta vse vikende, se pa prilagodimo tudi vremenu.«

Kar zadeva kulinarično ponudbo, so letos dodali jedi na žlico in domače dobrote, ki so jih poimenovali Krpanova dobrote. »To so tradicionalne jedi naših babic, jedi so vegetarijanske in veganske,« pojasnjuje sogovornica.

Bloke potrebujejo turistično strategijo

In kako naprej? »Bloke vidim kot turistični biser, rada imam kraj in domačine. Žal mi je, da v občini nimamo kakšnega boljšega okvirja za turizem, saj se vsak trudi po svoje in ne veš, koliko časa lahko to traja. Nekdo pride z vrečo denarja in ti čez noč vzame, kar si gradil vse življenje. Politika mi ni všeč. Ker ni več zdravega razume in kmečke pameti.«

A dokler je Idila taka kot je, edinstvena in dokler v njej ne vidimo ničesar industrijskega, za kar se Martina Lah in Janez Hiti tako neumorno trudita in bosta morda spodbudila še koga, ima turizem na Blokah lepo prihodnost.

Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen

 

Ne spreglejte

Postojnska jama prejela priznanje Sejalec 2017

V Kranjski gori je od 17. do 19. oktobra potekal  osrednji slovenski strokovni dogodek v …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja