Iskanje vodnih virov: kraški vodonosniki so izdatni, a ranljivi viri pitne vode

Območje Postojne in Pivke leži na občutljivem kraškem območju. Kraški vodonosniki so izdatni, a ranljivi viri pitne vode, območja, ki se iz njih oskrbujejo z vodo, pa ogrožena s pomanjkanjem zadostne količine kvalitetne vode.

 Glede na resno problematiko občutljivosti obstoječega vodnega vira na tem območju, ki je v zadnjih letih že nekajkrat povzročil težave pri zagotavljanju in oskrbi uporabnikov z neoporečno pitno vodo, se je že v preteklosti porodila zamisel in potreba o vzpostavitvi dodatnega vodnega vira na območju občin Postojna in Pivka. Dodatni vodni vir bi obenem zadostil tudi zahtevam, ki sta jih glede na Uredbo o pitni vodi dolžni zagotoviti obe občini. Z njim bi se namreč razbremenilo dosedanji sistem in v primerih obremenjenosti obstoječega sistema zagotovilo dodatno napajanje.

Pivka in Postojna, Kovod in Inštitut za raziskovanje krasa partnerji v projektu

Projekt, za katerega si prizadevajo že od 80 let prejšnjega stoletja, se je formalno pričel uresničevati v letu 2014 s podpisom  pisma o nameri med podjetjem Kovod Postojna d.o.o., Inštitutom za raziskovanje krasa ter občinama Postojna in Pivka. Omenjeni projekt z naslovom „Razvoj in uporaba metode za količinsko in kakovostno ovrednotenje vodnih virov v krasu“ (ali krajše projekt „Vodni viri’) so začeli izvajati v letošnjem marcu in se ukvarja s problematiko zagotavljanja dodatnih vodnih virov na kraških vodonosnikih.

V letu 2015 so bila za projekt uspešno pridobljena tudi razpisna sredstva, ki znašajo 400.000 eur. Triletni projekt v višini 75% financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS), preostali delež stroškov pa podjetje Kovod Postojna, d.o.o., in sicer na osnovi financiranja obeh udeleženih občin.

Nosilec projekta, ki strokovno vodi in izvaja vse aktivnosti, vezane na raziskovanje in analize potencialnih rezervnih vodnih virov, je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Slednji bo z novimi študijami, temelječimi tudi na izsledkih že opravljenih raziskav s področja hidrogeologije in krasoslovja, ovrednotil zaloge vode in ocenil možnosti njihovega izkoriščanja. Podjetje Kovod Postojna, d.o.o., ima med drugim vlogo partnerja pri projektu, zadolženo pa je tudi za koordinacijo in poročanje o delu obema občinama ter organom družbe. Pri projektu sodeluje tudi podjetje HGEM, d.o.o., ki se ukvarja z raziskavami na področju hidrogeologije in z njo povezane okoljevarstvene problematike.

Novi standardi iskanja, varovanja in uporabe vodnih virov na krasu

Namen predlaganega projekta je na primeru območja občin Postojne in Pivke določiti nove standarde iskanja, varovanja in uporabe vodnih virov na krasu. V prvi fazi bodo ovrednotili  značilnosti vseh pomembnih kraških vodonosnikov na območju. Delo bo obsegalo pridobivanje terenskih geoloških, speleoloških, hidrogeoloških, geokemičnih in mikrobioloških podatkov. Pridobljene podatke in rezultate bodo skupaj z že obstoječimi arhivskimi podatki in javno dostopnimi podatki združili v enotno bazo, ki bo povezljiva z nastajajočim prostorskim hidrogeološkim modelom. Ta bo predstavljal jasno interpretativno vizualizacijo vseh elementov, ki vplivajo na pretakanje in transport v kraškem vodonosniku in na podlagi katerih bodo določili ožje območje potencialnega dodatnega vodnega vira. Na tem območju se nato predvideva nadaljnje podrobneraziskave oziroma oceno količine in kakovosti vodnega vira.

„Izvajanje triletnega projekta na območju med Pivko in Postojno ter pogorjem Javorniki se je začelo letos marca. V tem času smo skladno z načrtom zasnovali in vzpostavili gosto mrežo hidrogeoloških meritev in raziskav na izbranih vodonosnikov, ki zajema postavitev zveznih merilcev. Stalno merjenje temperature, nivoja in elektroprevodnosti vode smo vzpostavili na 28 lokacijah: na osmih izvirih, šestih ponorih in kar štirinajstih jamah z vodnim tokom. Na mestih, kjer je izvedljivo, opravljamo še merjenje pretočnih vrednosti v različnih vodostajih. V delu je digitalna zbirka obstoječih in na novo pridobljenih podatkov, podprta z geografskim informacijskim sistemom. Na podlagi teh del bomo zasnovali model toka podzemne vode v krasu in nadaljnje zastavljene raziskave. Pri tem se pogosto soočamo s tehničnimi omejitvami, logističnimi težavami in fizičnim naporom. Vse te ovire smo do sedaj uspešno premagovali.“

(doc.dr. Nataša Ravbar, Inštitut za raziskovanje krasa)

Dodatni vodni vir sicer za občini Postojna in Pivka predstavlja dolgoročno strateško prednost, za širše regijsko območje kot tudi za državo pa odpira nove možnosti za dodatno oskrbo s pitno vode ter tudi nove načine uporabe pitne vode.

 

 

 

V razmislek… TUDI VODA, NAM POVSEM SAMOUMEVNA DOBRINA, JE OGROŽENA  Ob vseh prizadevanjih, s katerimi se organizacije pa tudi država trudijo zagotavljati oskrbo s pitno vodo, se jasno kaže skrb za to dobrino, ki nam je prepogosto samoumevna. Da je skrb za našo vodo povsem upravičena se vsi premalo zavedamo, dejstva, ki so zgolj v opomin in razmislek navedena v nadaljevanju, pa so zelo zgovorna…  Če je črno zlato zaznamovalo 20. stoletje, bo modro zlato zaznamovalo prihodnost. Če so se konflikti in vojne v preteklosti dogajale zaradi nafte, se nam v prihodnosti obetajo vojne, konflikti in preseljevanje ljudstev zaradi vode. Ob hitri rasti prebivalstva in prekomerni porabi naravnih virov, med njimi tudi vode, smo namreč že priča izrazitim podnebnim spremembam in temu posledično tudi neobičajnim naravnim pojavom. Povzročitelji le-teh smo ljudje, ki dnevno povečujemo izpuste toplogrednih plinov in spreminjamo površje našega planeta. Globalno ogrevanje se bo po nekaterih napovedih nadaljevalo in povprečna temperatura površine Zemlje, ki je znašala ob prelomu stoletja 14,5 °C, se bo do leta 2050 zvišala na okrog 16 °C, do konec 21. stoletja pa že na 17 °C. Posledice globalnega segrevanja se torej že izrazito odražajo in ko govorimo o ekološki ogroženosti, govorimo o kakovosti našega življenja in o preživetvenih eksistencialnih vprašanjih. In kakšne izrazite posledice klimatskih sprememb lahko pričakuje človeštvo v prihodnjih letih in desetletjih? Prav gotovo enormne. Že sedaj je razvidno, da v svetu prihaja na eni strani do prerazporeditve in sprememb količin padavin ter do otežene oskrbe s pitno vodo, na drugi strani pa do velikih suš, požarov ter dezertifikacije, z vsemi negativnimi posledicami. Trenutno je na svetu skoraj 2 milijarde ljudi brez dostopa do varne pitne vode. Voda, primerna za pitje iz studencev in vodovoda, je tako v svetu že izjemna redkost. Slovenija je na srečo bogata z vodnimi viri. Razmeroma ohranjeni vodni viri predstavljajo izjemni razvojni potencial in so zato naša velika gospodarska priložnost. Zato je vodnatost v državi naša izjemna naravna, kulturna in gospodarska prednost, ki lahko prispeva k izboljšanju kakovosti življenja in prepoznavnosti Slovenije. Kovod Postojna, d.o.o.