Izognimo se onesnaženju okolja

V zadnjem tednu je namreč v reki Pivki v Pivki jami prišlo do pogina rib. Natančne analize vzroka za pogin še niso znane, prvi podatki pa kažejo na fekalno onesnaženje.

Naj spomnimo, da je tudi lani v reki Pivki ter tudi nekaj let poprej v Nanoščici zaradi izliva prepovedane snovi oziroma nepravilnega človeškega ravnanja že prišlo do podobnih onesnaženj.

Četudi to območje nadzorujejo druge pristojne službe, v podjetju Kovod občane ob tej priložnosti spodbujamo k odgovornemu ravnanju in skrbi za okolje. Kraško površje, na katerem se nahajamo, je namreč občutljivo in posledice večjih onesnaženj z nevarnimi snovmi, se lahko odražajo tudi v kakovosti naše pitne vode.

Pomladno – poletno obdobje je najbolj primeren čas za dela na vrtovih in kmetijskih površinah ter gojenje pridelkov. Za ohranjanje rodovitnosti je gnojenje bistvenega pomena, vendar pa mora bi le-to opravljeno strokovno, saj v nasprotnem primeru, če je to pretirano in v nepravem času, pride do onesnaženja okolja.

 

Četudi vsakoletno opozarjamo na problematiko nepravilnega gnojenja, ki ima lahko velik vpliv tudi na našo pitno vodo, velja glede na nedaven pojav znova opomniti in opozoriti na smotrno ravnanje.

Občane ob tem tudi pozivamo in naprošamo, da nam sporočite, če zaznate v naših vodotokih kakršnokoli onesnaženje ali posedujete kakšne dokaze o nepravilnem gnojenju, saj bomo v podjetju prevzeli pobudo in v prizadevanju za skrb za naše okolje in pitno vodo ukrepali pri pristojnih inšpekcijah.

Okolje nam bo hvaležno, če ga bomo spoštovali in skrbno ravnali z njim!

Kovod Postojna d.o.o.

 

KAKO GNOJITI? Pomembno je, da gnojimo s pravilnim razmerjem med hranili (dušik, fosfor, kalij) v pravem času in v izračunanih odmerkih ter s takšno obliko gnojila, ki bo preprečevalo onesnaževanje okolja. Z napačnim gnojenjem in slabim izborom gnojila lahko pospešujemo izpiranje hranil iz območja korenin v podtalnico. Za preprečevanje tega imamo danes na razpolago številne oblike gnojil, ki počasi ali celo kontrolirano sproščajo hranila v okolico, kjer jih korenine rastočih rastlin lahko sproti črpajo in vključijo v biosintezo. S takšnim pristopom bomo na vsaki pridelovalni površini trajnostno gospodarili, zagotovili optimalne pogoje za potrebe uporabnikov le-te in pri tem varovali okolje pred onesnaževanjem predvsem z nitrati in nitriti. Da bi okolje zavarovali pred škodljivimi vplivi gnojenja, so kmetje, izvajalci gnojenja dolžni spoštovati tudi uredbe in predpise, ki določajo čas in količino gnojenja. Najpomembnejša je nedvomno Uredba o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov. Ta uredba določa mejne vrednosti vnosa dušika v tla in ukrepe za zmanjševanje ter preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov. Uredba določa, da letni vnos dušika iz živinskih gnojil na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva ne sme presegati 170 kg dušika na ha kmetijskih zemljišč. Na posamezno enoto rabe (GERKa) pa ne sme presegati 250 kg N/ha. Z upoštevanjem zahtev, ki jih določajo predpisi in uredbe, sta zagotovljena strokovnost in ustrezno varstvo okolja,

 Foto: Blanka Markovič Kocen