Izzvenel je tretji koncert v sklopu 5. Mednarodnega festivala kitare v Postojni

Postojna – V torek, 12. Julija, smo v tokrat premajhnem atriju Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni poslušali Nejca Kuharja, ki je stalni gost »Tedna kitare v Postojni« že od idejnih začetkov tega mednarodnega festivala. Izkazal se je kot kitarist in skladatelj ob neštetih priložnostih, tokrat pa je v Postojni nastopil s svojim dekletom, Moeko Sugiura, eminentno violinistko Filharmonje v Baden Badnu.

Z uvodnim Paganinijevim prvim stavkom Sonate Concertate sta takoj pokazala temeljito poznavanje sloga, kateremu sta oba posvetila večino študijskih let. V nadaljevanju sta izvajala sodobnejša dela, od tega kar dve Nejčevi skladbi, saj je predstavitev njegovih skladb tudi sicer ena od glavnih vlog tega kompatibilnega dua. Nedavno sta na treh zaporednih mednarodnih tekmovanjih osvojila 1. nagrade in ta kakovost se je razločno odrazila tudi na nocojšnjem koncertu. Kadarkoli je Nejc Kuhar nastopil na »Tednu kitare v Postojni«, je bila dvorana nabito polna; tako je bilo tudi tokrat.

Anders Miolin je profesor kitare na Züriški visoki šoli umetnosti, kjer nadaljuje delo naših domačih profesorjev z nekaterimi slovenskimi študenti kitare. Je predstavnik in soustvarjalec 13-strunske kitare »Chiavi-Miolin«, s katero uspešno nastopa po vsem svetu.

Inštrument je sila dober sodoben substitut baročne lutnje, kakršna je bila v poznem baroku razširjena v Nemčiji, njen predstavnik pa je bil Silvius Leopold Weiss, najboljši lutnjaš tistega časa in dober prijatelj Johanna Sebastiana Bacha. Ko je klasicizem, stilski naslednik tega umetniško razkošnega obdobja, praktično zahteval popolno opustitev starega oz. zastarelega, se je večstrunska kitara znova pojavila v rokah Johanna Kasparja Mertza in njegovih sodobnikov. Tokrat izključno zaradi močnih akustičnih zahtev pompoznih romantičnih form. Miolin je z deli baroka, romantike, pa tudi s sodobnimi skladbami pokazal, čemu si je zamislil ta inovativni inštrument, občinstvo pa je dodatno presenetil s stoječo držo kitare, s katero je le še bolj izpostavil svojo ekstremno telesno višino.

Ta izjemni umetnik obvladuje ne le svojo 13-strunsko lepotico, pač pa tudi tekočo govorico devetih evropskih jezikov. Tako eminentnih »postojnskih turistov« pa le ni tako veliko na naših ulicah!

Anton Črnugelj

Foto: Andrej Grilc