AIKIDO klub Logatec je preteklo nedeljo pripravil in uspešno izpeljal 2. Japonsko popoldne v Logatcu. Sprva je bila za prireditev predvidena v Grajskem parku Vitez, vendar je bila zaradi slabe vremenske napovedi nazadnje v športni dvorani.
Na otvoritvi je spregovoril župan Berto Menard in predstavnik za stike z javnostjo z japonskega veleposlaništva gospod Ohashi.
Program je bil zanimiv in obiskovalci so imeli kaj videti.
Ogledali so si streljanje z japonskimi loki – kyudo, predstavitev borilne veščine aikido in iaido. Lahko so se prepustili schiatsu masaži, ali zvočni kopeli z gongom. Za lačne je poskrbel MoySushi iz Ljubljane, ki je za vse pripeljal dovolj različnih sušijev. Prisluhnili smo japonskim kratkim pesmim, ki jih je prebirala Bojana Levinger. Nagovorila je obiskovalce, naj sami poskusijo napisati kak haiku. In res se je kar nekaj obiskovalcev opogumilo in nastalo je deset vnovih haikujev. Prvi trije so bili nagrajeni. Kot najboljši hajku je bil izbran tale:
Prvi sneg
Obleče goro v kožuh
Sibirskega tigra.
Prisluhnili smo dvema zanimivima predavanjema. Enega o kimonu – tradicionalnem japonskem oblačilu in izvedeli smo marsikaj zanimivega o nastajanju sakeja. Obiskovalci so si lahko naredili origami, preizkusili so se v igri go, japonskem jeziku, pokušali japonske čaje, otroci so lahko prisluhnili pravljicam v papirnem gledališču. Zelo zanimivi so bili bonsai obiskovalci so bili presenečeni ob podatku, da se lastnik z nekaterimi vsakodnevno ukvarja že preko 20 let. Japonka Keiko je predstavila pisanje kaligrafije. Seznanili smo se z reikijem – posredovanjem življenjske energije, ki jo lahko izvaja vsak. Kupili smo lahko dišeče palčke z Japonske, res dobre japonske nože in knjige japonskih avtorjev. Na ogled pa sta bila tudi dva Toyotina avtomobila.
Skratka, dogajanje je bilo pestro in zanimivo, japonske veščine pa občudovanja vredne. Na Japonskem so včasih vse dejavnosti obvladali do popolnosti in v vsaki iskali smisel, duhovnost, meditacijo in višje cilje. V današnjem času je v Sloveniji to skoraj nemogoče. In srečo imamo, če se lahko z kakšno veščino vsaj površno seznanimo – za več pa tako ali tako nimamo časa.
Organizatorji smo veseli, da je bilo precej obiskovalcev – razmisliti pa moramo, ali se bomo v takšno prireditev podali tudi naslednje leto. Zakaj? Prireditev je brezplačna, dandanes pa je zelo težko pridobiti kakršnakoli sredstva. Saj veste, brez denarja ni pa nič!
Besedilo in foto: Anda Ovsec