Predvsem v preteklosti so se ljudje pri svojih dejavnostih na prostem ravnali po koledarju oziroma godovanju svetnikov. Med bolj znanimi so zagotovo ledeni možje.
Za kaj gre? Ledeni možje so trije svetniki, Pankracij, Servacij in Bonifacij. Skozi stoletja se ljudska modrost ohranja in tako so se kljub spremembi koledarja ohranili tudi ledeni možje. Ti so namreč pred uvedbo gregorijanskega koledarja godovali že med 2. in 4. majem.
Ali ledeni možje opravičujejo svoj sloves? V Društvu za raziskovanje vremena in podnebja smo izdelali preglednico, ki za območje Notranjske po letih prikazuje vremenske razmere v času ledenih svetnikov.
Pomagali smo si s podatki uradnih vremenskih postaj, ki so za obdobje po letu 1961 na voljo v arhivu na spletnih straneh ARSO. Omejili smo se na notranjske vremenske postaje, pri čemer za temperaturo zraka in pojav slane nismo upoštevali izrazito hladnih lokacij, kot so npr. Bloke in Babno Polje. Opis vremenskih razmer se nanaša predvsem na obdobje med 12. in 14. majem (glede na to so primerno obarvana posamezna polja v preglednici), dodan pa je tudi opis vremenskih razmer v obdobju med 5. in 20. majem. Z modro barvo so označena leta, v katerih so ledeni možje vsaj deloma opravičili svoj sloves. Zaradi reorganizacije meteorološke merilne mreže smo se za obdobje po letu 1991 soočali s pomanjkanjem podatkov.
Iz preglednice je razvidno, da so ledeni gospodje Pankracij, Servacij in Bonifacij na območju Notranjske precej nezanesljivi. Od skupno 52 let so svoj sloves (sneg, negativne temperature, pojav slane) upravičili le petkrat, kar predstavlja 11 odstotkov primerov. V razširjenem obdobju med 5. in 20. majem pa so bili omenjeni in za ta del leta nezaželeni vremenski pojavi zabeleženi v slabih 30 odstotkih primerov. Izraziti in prisotni prav v celotni regiji pa so bili ledeni možje pravzaprav samo leta 1978.
Društvo za raziskovanje vremena in podnebja
Foto: Iztok Miklavčič, Amadej Bernard