Obvestilo

Komunalno podjetje Logatec po letih izgube z dobičkom

Na seji nadzornega sveta, 13. novembra, so bili predstavljeni odlični poslovni rezultati logaške komunale, direktor dr. Boštjan Aver pa dobiček napoveduje tudi ob koncu leta. Z dr. Averjem, ki vsak dan prihaja v Logatec z Obale, smo se pogovarjali o njegovih izzivih pri vodenju tukajšnjega komunalnega podjetja, ukrepih za preseganje izgube in vtisih v novem delovnem okolju.

 Zakaj ste se ob odličnih referencah in izobrazbi odločili svojo poslovno kariero nadaljevati v Logatcu in ne morda kje na Primorskem, kjer ste doma? Kakšen izziv je bil to za vas?

 Na študij in delo od doma sem se že navadil, saj sem že od leta 2004, ko sem zapustil Banko Koper, d.d., delal šest let v Ljubljani na Vzajemni, d.v.z., nekaj zadnjih let izvajal finančni nadzor zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik za Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor. Ravno tako sem študiral ekonomijo pretežno v Ljubljani in eno leto v Radovljici, od leta 2007 dalje pa predavam na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici in na Gea Collegeu v Ljubljani. Torej, res je zanimivo, da sem delo lažje našel drugje po Sloveniji kot doma na Obali, kjer nisem imel sreče niti takrat, ko sem bil leta 2010 že imenovan za direktorja Splošne bolnišnice Izola in sem se potem umaknil zaradi pritiskov javnosti in drugih.

Za prevzem vodenja Komunalnega podjetja Logatec sem se odločil dobesedno v eni uri, na povabilo znanca, ker mi je to predstavljalo nov izziv v življenju, saj sem do takrat večinoma delal na področju financ in računovodstva, in to v panogi bančništva in zavarovalništva.

 V kakšnem stanju ste ob nastopu mandata prevzeli Komunalno podjetje Logatec?

 Ob prevzemu vodenja podjetja julija 2013, sem takoj začutil, da so zaposleni zelo strokovni, imajo veliko znanja, izkušenj in motivacijo za delo ter da želijo podjetju in s tem občanom dobro, saj jim hočejo zagotoviti čim nižje cene javnih storitev. Seveda pa je nenazadnje veliko odvisno tudi od samega direktorja in njegovega načina vodenja podjetja.

Kot veste, so bile v letu 2013 težave z izvajanjem zimske službe v smislu sledilnih naprav in bančnih garancij, ki niso bile zagotovljene. Nerešene so bile tudi številne odločbe, izdane s strani Inšpektorata RS za okolje in prostor glede odlagališča Ostri vrh, ki od julija 2009 ni imelo okoljevarstvenega dovoljenja in ga od Agencije RS za okolje (Arso) do danes še ni dobilo. Nenazadnje je na težave z odlagališčem opozarjalo tudi Računsko sodišče RS, ki je izreklo negativno mnenje. Torej, poleg težav z inšpekcijami, izdanimi globami (teh je bilo okrog 30 tisoč evrov letno) in velikih tveganj z odlagališčem je imelo podjetje vse od vključno leta 2011 do maja 2014 tudi izgubo iz samega poslovanja, precej slabih oz. neplačanih terjatev ter s tem posledično včasih tudi likvidnostne težave.

Zame je bil takrat izziv predvsem to, da se težave z odlagališčem in negativnim poslovanjem podjetja čim bolj uspešno in hitro rešijo.

KPL-ekološki otok

Kako ste razmere sanirali oz. pokrili izgubo? Tudi s podražitvijo cene storitev?

 Ne, cene storitev gospodarskih javnih služb se v mojem dosedanjem mandatu niso povišale. S pomočjo zaposlenih smo sprejeli številne ukrepe, kot na primer: uspešno poplačilo neplačanih terjatev v višini okrog 40 tisoč evrov, neplačilo kazni za že izdane sklepe o izvršitvi Inšpektorata RS zaradi hitro izpeljanih popravljalnih ukrepov v zvezi z odlagališčem, na osnovi izvedenih ukrepov prejeto pozitivno mnenje Računskega sodišča RS, sanacija S-Z stene odlagališča in s tem znižanje količine izcedne vode, podpis pogodbe za odvoz izcedne vode na čistilno napravo Barje in plačilo v odvisnosti od naših sprotnih naročil brez fiksne obveze po vnaprej določeni količini odvoza izcedne vode, zamenjava prevzemnika mešanih komunalnih odpadkov s cenejšim na osnovi uspešno izvedenega javnega razpisa, prevzem papirja s strani našega podjetja namesto zunanjega izvajalca in prodaja določene količine papirja na trgu, izvedena optimizacija poti smetarskih vozil, znižanje stroškov za prevzem biološko razgradljivih odpadkov, prenos opreme v lasti Občine Logatec na komunalno podjetje z 31. 12. 2013 in s tem nepotrebno nadaljnje plačevanje najemnine občini, zamenjava prevzemnika kosovnih odpadkov in azbesta s precej cenejšim prevzemnikom, zamenjava banke in s tem znižanje stroškov plačilnega prometa, z razpisi dosežena nižja cena za zavarovanje premoženja in dobavo električne energije, vzpostavitev bolj aktivnega delovanja pregledniške službe, pridobitev OVD za predelavo gradbenih odpadkov in drugo.

Ocenjeni učinki vseh izvedenih ukrepov v mojem mandatu znašajo za leto 2013 okrog 40 tisoč, za leto 2014 okrog 140 tisoč ter na osnovi že izvedenih razpisov in podpisanih pogodb za obdobje 2015-2016 okrog 150 tisoč evrov. Tako ocenjeni načrtovani in dejanski učinki že izvedenih ukrepov za obdobje julij 2013 – 2016  torej dosegajo okrog 330 tisoč evrov, kar je obravnaval tudi nadzorni svet na zadnji seji.

 Ali gre poslovanje podjetja zdaj v pozitivno smer, kljub temu, da vam je žled letos povzročil velike stroške?

 Res je, da ne moremo mimo ledene ujme, ki nam je v začetku leta povzročila nepričakovane stroške oz. izdatke v višini dobrih 60 tisoč evrov. Moram omeniti, da smo se vsi zaposleni v komunalnem podjetju ob teh izrednih razmerah zelo izkazali in prav ponosen sem se nekaj tednov vozil z Obale, saj smo dan in noč vsi zaposleni sproti reševali številne težave, ki so nas toliko bolj združile. Vsem sodelavcem bi se rad iskreno zahvalil za dobro opravljeno delo in veliko požrtvovalnost, ki so jo izkazali ob ledeni ujmi in nato ob poplavah. Nekateri so tvegali svoje zdravje ali celo življenje.

In kljub letošnji ledeni ujmi, po letu 2011, ko je podjetje ob izgubi v višini 105 tisoč evrov nadaljevalo z negativni poslovanjem vse do maja 2014, se je poslovanje obrnilo v pozitivno smer in tako imamo sedaj do 30. septembra 2014 dobiček v višini okrog 50 tisoč evrov. Vsaj približno tak rezultat pričakujemo tudi do konca leta 2014.

KPL-Aver

 Kaj štejete za svoj največji uspeh v Komunalnem podjetju Logatec?

 Predvsem to, da smo skupaj z zaposlenimi umirili spore z državo, tu mislim na Inšpektorat RS za okolje in prostor, Arso, pristojna ministrstva in druge inšpekcije ter Računsko sodišče RS, od katerega smo prejeli pozitivno mnenje na izvršene ukrepe glede odlagališča in poslovanja podjetja. Uspeh je tudi, da že skoraj leto in pol nismo dobili globe od teh državnih organov, prej pa je podjetje plačevalo okrog 30 tisoč evrov kazni na letni ravni. Omeniti je treba tudi, da smo kljub temu, da naše odlagališče nima okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) in je od avgusta 2013 dalje zaprto, znižali stroške na javni službi ravnanja z odpadki, uspešno izvedli številne javne razpise in s tem znižali stroške poslovanja.

Ne predstavljam si, kaj bi bilo, če bi se še naprej pravdali z prej omenjenimi organi in ne izvedli vseh zahtevanih ukrepov glede odlagališča Ostri vrh.

KPL-Ostri vrh

Notranjci – kar Logatčani kljub temu, da statistično sodijo v osrednjeslovensko regijo, vsekakor so – ne štejejo med posebej odprte in zaupljive ljudi. Kako so vas sprejeli, kako se je njihov odnos skozi čas spreminjal?

 Dobro so me sprejeli vsi zaposleni in za to sem jim zelo hvaležen. Upam, da sem v večji meri izpolnil tudi njihova pričakovanja. Glede na to, da prihajam z Obale, je morda včasih celo bolje, ker lahko gledam na stvari, probleme ali osebe bolj neodvisno in nepristransko, ker marsikoga sploh nisem poznal. Zame je bilo najtežje na začetku, ko sem moral vse spoznati, vendar v takih primerih najdem toliko več motivacije.

Da bi se čim bolje spoznali in skupaj čim bolje odločali, smo takoj uvedli formalne tedenske kolegije in z marsikom od vodstvenih zaposlenih sem opravil razvojni pogovor, kjer sem ga lahko bolje spoznal. Tako so odnosi med nami skozi čas postali vedno bolj odprti in odkriti.

 Pravkar so bili objavljeni poslovni rezultati KP Logatec. Ste z njimi zadovoljni?

 Da, kot sem že omenil, je podjetje po letu 2010 ponovno v pozitivnih številkah in z rezultati do 30. septembra 2014 smo zadovoljni. Podoben rezultat, okrog 50 tisoč evrov dobička, pričakujemo na koncu letošnjega leta. Ob tej priliki se zahvaljujem tudi vodstvu Občine Logatec in njenim zaposlenim za konstruktivno sodelovanje in vso dosedanjo pomoč.

 Kaj bo z odlagališčem Ostri vrh?

 Glede odlagališča imamo na Arso še aktivno vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za aktivni del odlagališča. V začetku leta 2014 smo jo na poziv Arso dopolnili. Aprila letos smo na Agencijo, skladno z Uredbo, oddali tudi vlogo za pridobitev okoljevarstvena dovoljenja za čas zapiranja odlagališča in po njegovem zaprtju. Verjetno bo v začetku leta 2015 prišlo do združitve obeh postopkov in nato do začetka zapiralnih del na odlagališču, pred tem pa bo izveden javni razpis. Kot vse kaže, se bodo odpadki iz občine Logatec še naprej odlagali na drugih slovenskih odlagališčih z veljavnim OVD.

 Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

 Cilj je vsekakor še izboljšati poslovanje komunalnega podjetja in predvsem uspešno rešiti odprte težave z odlagališčem Ostri vrh. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi vseh deležnikov, tako zaposlenih, občine in občinskih svetnikov, zastavljene cilje tudi uresničili.

Blanka Markovič Kocen

Foto: arhiv B. A. in KPL

 Osebna izkaznica – dr. Boštjan Aver

Doc. dr. Boštjan Aver je doktoriral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in pridobil aprila 2004 naziv doktor znanosti s področja poslovodenja in organizacije ter ima tudi docenturo s področja financ in računovodstva. Od 15. februarja 2014 dalje opravlja funkcijo direktorja JP Komunalno podjetje Logatec (od 13. julija 2013 do 15. februarja 2014 je opravljal funkcijo v.d. direktorja JP Komunalno podjetje Logatec).

Od septembra 2007 do oktobra 2009 je bil predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z., in pred tem od 2004-2007 direktor sektorja za finance, računovodstvo in kontroling v Vzajemni, d.v.z. Od leta 2000 do začetka leta 2004 je bil zaposlen v Banki Koper, d.d., nazadnje kot vodja enote za planiranje in nadzor in pred tem vodja kontrolinga. Od decembra leta 2008 do januarja 2011 je bil predsednik nadzornega sveta Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., od decembra 2009 do oktobra 2012 pa član nadzornega sveta in revizijske komisije Juteks d.d. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov in prispevkov predvsem s področja financ, računovodstva, kontrolinga in projektnega managementa. S svojimi prispevki je sodeloval tudi na določenih konferencah na slovenski in mednarodni ravni. Je bil tudi član uredniškega odbora revije Bančni vestnik. Aktivno je sodeloval s Slovenskim združenjem za projektni management. Bil je predavatelj pri predmetu »Poslovne finance« na Fakulteti za Management Koper, od septembra 2007 dalje je nosilec predmeta »Trženje nepremičnin« na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici (ter nosilec treh predmetov na programu PMIN), več let pa je kot gostujoči profesor sodeloval na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pri predavanju predmeta Zdravstveno zavarovanje. Je tudi gostujoči profesor na European School of Law and Governance, European University in Kosovo. Na Gea College – Visoki strokovni šoli za podjetništvo je nosilec predmeta Učinkovitost, uspešnost in plačilna sposobnost podjetja in Upravljalska ekonomija, na programu Premoženjski svetovalec nosilec predmetov Uvod v osebne finance ter Življenjska in zdravstvena zavarovanja. Boštjan Aver ima tudi številna priznanja, potrdila in certifikate, med drugim tudi Certifikat Združenja nadzornikov Slovenije, Potrdilo za državne nadzornike in številna druga potrdila s področja projektnega managementa itd. Ravno tako sodeluje na pomembnih projektih, kot so npr.: a) CRP projekt »Zagotovimo si hrano za jutri« – »Razvoj celovitega sistema za obvladovanje proizvodnih in dohodkovnih tveganj v slovenskem kmetijstvu in ribištvu«; b) projekt Accessibility improved at border CROSSINGS for the integration of South East Europe (vodja projekta: Central European Initiative – Executive Secretariat) itd.. Boštjan Aver od leta 2012 do 31. 12. 2015 opravlja tudi finančni nadzor zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik (razpis za tehnični in finančni nadzor zapiranja RTH za obdobje 2012-2015), tj. za naročnika Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor. Boštjan Aver ima tudi druge izkušnje s področja finančnega nadzora oz. finančnega svetovanja (npr.: finančno svetovanje zavodu Splošna Bolnišnica Izola pri pripravi Poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja SB Izola po ZFPPIPP ter drugo finančno in računovodsko svetovanje SB Izola v letih 2010-2013; finančno in drugo svetovanje določenim podjetjem v Sloveniji itd.).

 

Ne spreglejte

Slovo Jošta Rupnika iz ebm-papst Slovenija na Slivnici

Na pobudo Jošta Rupnika, ki je zadnjih dvajset let kot glavni direktor uspešno vodil podjetje …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.