Novice z Notranjske Povemo vse
Tekaška sezona se postopom bliža koncu, med pokalnimi teki so na vrsti še zadnje preizkušnje, za mnoge se sezona konča z Ljubljanskim maratonom konec meseca. Kristina Bele, ena najvidnejših in tudi najboljših primorsko-Notranjskih tekačic, je tudi letošnjo sezono okronala s številnimi uspehi, zadnji je bil predzadnji tek Notranjsko tekaškega pokala, 15 kilometrov dolg Tek po polhovih stopinjah, na katerem je Kristina dosegla prvo mesto v kategoriji in drugo absolutno.
Dan pred to tekaško preizkušnjo sem Kristino obiskala na njenem domu, v vasi Trnje v pivški občini, kjer sem si z zanimanjem ogledala posebno spominsko sobo, ki jo je sogovornica namenila svojim tekaškim uspehom. Na kratko: ostrmela sem.
Kristina je začela teči v osnovni šoli, vendar, kot pravi, brez resnejših rezultatov. Pozneje jo je navdušil učitelj športne vzgoje, začela je s krosi. Kot pojasnjuje, je prej trenirala samo tek, po svojih občutkih, zdaj trenira vsak dan, ima predpisane treninge, njena mentorica je Lucija Krkoč, sicer pa trenira sama. Pozimi tudi teče na smučeh. Tekaškega vzornika Kristina nima. »Zame je vzornik vsakdo, ki teče in da nekaj nase.« Pred tekmovanji nima kakega posebnega obreda, tudi kakih posebnih prehranskih navad nima. »Dan prej pojem pašto, pijem vodo in ‘gas’«. Resnejših poškodb zaenkrat ni imela.
Ena najboljših, če že ne kar najboljša tekačica v regiji trenira tako na stadionu kot v naravi, po ravnem in v hribih. Je redna udeleženka Notranjskega tekaškega pokala in Primorskih pokalnih tekov, letosje izpustila le en notranjski tek, to je tek na Slivnico, saj se je odločila za polmaraton na Pagu, kjer je osvojila absolutno 3. mesto. Ko se je iz Notranjskega tekaškega pokala poslovila Katarina Ožbolt iz Cerknice, je največja konkurentka postala Mateja Ožanič iz Delnic. »Konkurenca je zdrava, če je nimaš, ne daš vsega od sebe in zaostaneš v napredku,« Pravi Kristina.
Med zadnjimi največjimi uspehi navaja zmago na Bovec maratonu, 8 km, in prejšnji vikend prvo mesto na 10 km na Lošinju. »So pa tudi druga in tretja mesta zelo dobri rezultati, če tekmuješ v konkurenci priznanih tekačev,« skromno dodaja sogovornica. »Težko je reči, katero odličje je bilo najteže pridobiti.« Kolajn in pokalov še ni preštela. »Saj jih vidite, ne vem, koliko jih je. Tudi zanimivih zgodb veliko.« Pove, denimo, da je lani na Soči Outdoor v Tolminu izredno dobro odtekla zahtevno progo, dva kilometra pred koncem pa se je zaradi slabih oznak izgubila. In zmaga je šla po vodi! »A tudi to smo preboleli … nove tekme, nove zmage.«
Trenerskih ambicij sogovornica zaenkrat nima, saj ji ob troizmenski službi primanjkuje časa. Velja za sprinterko, a si kdaj v prihodnosti želi preteči tudi maraton. Sezono po zaključila z drugim mestom v Primorskih tekih, uvrstitve v Notranjskem tekaškem pokalu si še ne upa napovedati, saj so si prve tri tekačice zelo blizu, mogoče opravi še kakšen tek na Hrvaškem, Adventni tek v Crikvenici zagotovo. Srečno, Kristina!
Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen
