Novice z Notranjske Povemo vse
Knjižnico Bena Zupančiča v Postojni je prejšnji teden obiskala ugledna znanstvenica s področja slovstvene folkloristike, ddr. Marija Stanonik. V letu 2011 je izdala strokovno delo, knjigo Literarjenje, s podnaslovom Kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi. Predstavila je tri nove pojme v slovenski besedni umetnosti (t.i. rokopisje, kronopisje in literarjenje) ter jih umestila v vertikalno klasifikacijo besedne umetnosti (hierarhično od spodaj navzgor: slovstvena folklora, rokopisje, literarjenje, narečna književnost, lahka književnost, literatura). Kronopisje je v klasifikaciji stranska veja, zato je bilo v predstavitvi več poudarka na literarjenju in rokopisju.
Rokopisje so unikatni izdelki, kot so voščilnice, pisma, vpisi v spominske knjige in podobno. Kronopisje zajema vse od vpisov v koledarje, preko kronikalnih zapisov v župnijske ali rodovne knjige do življenjepisov in je lahko pisano ali tiskano. Literarjenje je že višja oblika pisnega ustvarjanja, po žanrih je raznovrstno (od pesmi do proze), pojavlja pa se v tiskani obliki in v več izvodih.
Pri rokopisju in literarjenju gre za dejavnosti pisnega besedilotvorja, ki so deloma utilitarne (imajo jasen namen in naslovnika), deloma ustvarjalne (presegajo zgolj uporabne zapise), torej izkazujejo vsaj minimalno estetsko plat.
Govornica je poudarila, da po besednem razvoju sodijo pojmi sicer na začetek vertikalne klasifikacije, a vsaj literarjenje lahko mnogokrat po kakovosti postavimo literaturi ob bok – opravljata pač različni funkciji. Literarjenje in rokopisje nastaneta kot besedila za znanega naslovnika in brez presežnih ambicij, medtem ko literatura nastaja za fiktivnega bralca in stremi po višjih ciljih.
Rokopisje je ddr. Stanonik obdelala že v predhodnih delih, medtem ko je o literarjenju prvič javno spregovorila prav na predavanju v Postojni.
Vanja M. Markovčič
Foto: Nenad Arizanović, arhiv Knjižnice Bena Zupančiča Postojna
