Ob vsesplošnem zavedanju pomena ohranjanja narave so se tudi v Notranjskem regijskem parku odločili spodbuditi razmislek o tem pri najmlajših.
»Bistvo obstoja Notranjskega parka je ohranjanje narave. Sporočilo o tem, kako smo, kot skromni del narave, ljudje vpeti vanjo in od nje usodno odvisni, skušamo skozi vse naše aktivnosti posredovati našim obiskovalcem, z organiziranjem naravoslovnih dni pri nas pa tudi najmlajše,« v NRP pojasnjujejo zamisel o natečaju Planet 2021. »V zadnjih letih je nemogoče spregledati povečano količino ekstremnih vremenskih razmer na vem planetu in s tem tudi v Slovenji, k razmisleku o našem odnosu do narave pa nas je spodbudil tudi koronavirus, ki nam že načenja svobodno življenje.« Zanima jih, kako o vsem tem razmišlja rod prihodnosti, otroci, zato so jih z natečajem povabili, naj to povedo skozi ustvarjanje.
Kdo?
K natečaju vabijo vse otroke in mladino. Natančneje:
LIKOVNI NATEČAJ – Za predšolske otroke in šolarje prve triade (1., 2. ali 3. razred osnovne šole)
LITERARNI NATEČAJ – Za šolarje druge triade (4., 5. in 6. razred osnovne šole)
FOTOGRAFSKI NATEČAJ – Za srednješolce in šolarje tretje triade (7., 8. in 9. razred osnovne šole)
Kako?
Na številne šole in vrtce po Sloveniji so razposlali vabila, o natečaju obveščajo tudi preko medijev in spletnih omrežij. Izdelke otrok lahko namreč pošljejo (in jih spodbudijo k ustvarjanju za natečaj) njihovi starši, vzgojitelji, učitelji, mentorji.
Izrazne možnosti
Razpisujejo likovni, literarni in fotografski natečaj. Pri likovnem natečaju je tehnika poljubna, pri literarnem je zvrst poljubna, pri fotografskem pa je tehnika poljubna. Torej široke možnosti izražanja (ne želijo omejevati otrok pri ustvarjanju). »Malo strožja pravila so le pri fotografiji, kjer smo postavili pogoj pri minimalni dimenziji in velikosti datoteke (minimalna dimenzija: 1920 slikovnih pik (daljša stranica), minimalna velikost datoteke: 1,5 MB),« pojasnjujejo v Parku in dodajajo: »Letos dodajamo še eno posebnost – izziv, in sicer pozivamo ustvarjalce, da v svojo umetnijo vključijo logotip programa LIFE in si s tem zaslužijo dodatno točko pri ocenjevanju.
Prispele predloge bo ocenjevala dvočlanska strokovna žirija za vsako kategorijo. Sestavljena iz enega strokovnega člana in enega zaposlenega na NRP.
Rok za oddajo del je 31. 1. 2021.
Nagrajenci natečaja bodo znani najkasneje 6. aprila 2021. Seznam bo objavljen na spletni strani projekta LIFE STRŽEN (www.life.notranjski-park.si), in na Facebook profilu Notranjski park (https://www.facebook.com/notranjskipark/).
Ogroženi tudi deli parka
V parku žal opažajo, da so ogroženi tudi kateri deli notranjskega parka. »Grožnjam naravnemu okolju in procesom, ki v naravi nemoteno tečejo, se v tako obljudenem delu Evrope in z usmerjenostjo v politiko gospodarske rasti pravzaprav ne moremo izogniti.«
V Notranjskem regijskem parku, predvsem na območju Cerkniškega jezera, glavno grožnjo naravi oz. biodiverziteti predstavlja opuščanje gospodarjenja s travniki, ki se zato po naravni poti postopno spreminjajo v gozd. Gozd je namreč v pretežnem delu zmernega podnebnega pasu naravno rastje, saj njegovo uspevanje v tem delu Zemlje omogoča zadostna količina padavin. S spremembo travnika v gozd izgubljamo življenjski prostor travniških rastlin in živali, predvsem pa na ta način izgubljamo območja, na katerih je s trajnostno naravnanim oz. ekstenzivnim kmetijstvom mogoče pridelati visoko kakovostno hrano in obenem ohranjati bogato biodiverziteto območja.
»Obstaja pa še cela vrsta manjših groženj, ki jih s smotrno oz. skromnejšo rabo naravnih dobrin, upoštevanju zakonodaje s področja ohranjanja narave in splošne kulture obnašanja lahko začnejo reševati lokalne skupnosti same, ne nazadnje pa tudi vsak od nas … ni res, da en sam človek ne more spremeniti sveta,« so prepričani v NRP.
Skrb za ohranjanje neokrnjenosti
Notranjski park za ohranjanje čudovite narave na svojem območju skrbi z ustreznim gospodarjenjem z zemljišči, čim več opuščenih zemljišč se trudi odkupiti, da lahko s čim večjo površino parka ustrezno in skrbno ravna. »Naši terenski sodelavci vse vremensko ugodne dni v letu čistijo zaraščene površine parka in s tem vračajo življenjski prostor številnim pomembnim živalskim in rastlinskim vrstam, Park se poslužuje tudi ukrepa tako imenovane pozne košnje – travnike kosi šele od prvega avgusta dalje in s tem ne ogroža gnezdenja pozno gnezdečega ptiča kosca, pa tudi ne številnih redkih rastlin (na primer kukavičevk ali divjih orhidej), tudi metuljev je zato na našem območju še vedno veliko.«
Kot izjemen uspeh štejejo tudi s strani EU (LIFE program, kohezijski sklad) financirane velike naravovarstvene projekte, v katerih so se npr. lotili obnove nekdanjih okljukov Stržena, največje ponikalnice na območju presihajočega Cerkniškega jezera, in ga na ta način podaljšali za dobre 4 km, s čimer so povečali ekosistem mnogim živalim in rastlinam. Z gradnjo usmerjene infrastrukture (pešpoti, kolesarskih poti, z mrežo usmerjevalnih količkov) so se lotili tudi reševanja vprašanja zmanjševanja negativnega vpliva vedno večjega števila obiskovalcev na ta občutljiv in v svetovnem merilu izjemen ekosistem.
Blanka Markovič Kocen
Foto: arhiv NRP