Obvestilo

Nedeljko Ribić zna pogledati in videti v otroško dušo

Logatčani ga dobro poznajo, predvsem tisti, ki so svojega otroka kdaj peljali in ga še vozijo na njegove rokometne treninge. Zasejal je ljubezen do tega grobega, a  lepega porta, ki v mladostnikih gradi samopodobo in vrednote za življenje. Pogum in vztrajnost, pravičnost in red ter disciplina vodijo do rezultatov, ne le športnih. Kaj je povedal Nedeljko, je vredno prebrati. Še bolj ga bomo znali ceniti.

Morda za uvod tvoja kratka predstavitev. Kako te je pot pripeljala v Logatec? Je temu »kriv« rokomet ali morda ne?

Star sem 44 let, moja žena je Logatčanka in po nekaj letih življenja v Ljubljani sva ugotovila, da nama je Logatec zelo všeč in tako smo se pred približno 13 leti preselili sem.  Rokomet je imel malce vpliva , saj sem že nekaj let pred tem začel z rokometnimi krožki na obeh Logaških osnovnih šolah. Želel sem si ustanoviti klub, ki bi nekaj pomenil v Slovenskem rokometnem prostoru in tako je nastal ROKOMETNI KLUB KRONOS.

Rokomet je tvoja velika ljubezen. Kako to, da ravno rokomet?

Rokomet je zelo ,,nalezljiv,, šport. Ko ga enkrat začneš trenirati, težko prenehaš.

Nekateri moštveni športi imajo močno reklamo-marketing in veliko otrok in staršev se že vidi kot nove zvezdnike in z napačnimi motivi začnejo trenirati nek šport. K rokometu otrok pride zaradi igre rokometa, trenerja ali prijatelja, ki že trenira. Ko poskusi in ugotovi, da uživa v igri rokometa in ima rad rokomet, ne preneha kar tako.  Tudi sam sem se »nalezel rokometa« in ostal, čeprav sem imel rad tudi ostale športe in se ukvarjal z njimi, predvsem  s košarko.

Treniraš tako najmlajše kot tudi starejše fante. Kako lahko prilagajaš delo tako različnim generacijam?

To je izziv, ki zahteva veliko znanja in izkušenj.  Pozoren in pazljiv sem pri načrtovanju treningov, saj nikakor ne moreš preslikati treninga članov in enako trenirati najmlajše ali obratno.  Treniranje različnih generacij ima veliko prednost, saj skozi leta treniranja dobro spoznam svoje fante in oni mene in vem česa so sposobni, kaj imajo radi in česa ne marajo.  

Verjetno je red in avtoriteta tisto, kar pripelje do rezultatov. Se tudi pri ustvarjanju avtoritete pozna vpliv sodobnega časa, preveč permisivne vzgoje, popuščanja?

Delo je tisto, ki bo pripeljalo, do rezultata, avtoriteta pa malce pripomore k uspehu in razvoju rokometašev.  Prva leta, ko otrok začne trenirati, veliko časa posvetim redu in disciplini. Ne samo v klubu, temveč tudi že na samih krožkih.

Nekateri se res prvič srečajo z odgovorom «ne, ne smeš« in to je v tistem trenutku šok za njih in na koncu treninga se vprašam, če bo ta otrok res prišel nazaj na naslednji trening, ker sem mu nekaj prepovedal, ampak po navadi vsi pridejo nazaj in komaj čakajo na naslednjega. Po nekaj letih treniranja pa vedno manj časa posvečamo temu. Če to zadevo ne odpravimo na začetku, bo znanje rokometa nepomembno, ker ne bo mogel sodelovati z moštvom, trenerji, sodniki. Bistveno je spoštovanje.

Katere so tiste kvalitete, ki privedejo posameznika in posledično tudi klub do dobrih in celo odličnih rezultatov?

Predvsem delo in vztrajnost. Če govorimo o nekih dosežkih v športu.

Čeprav ima izraz rezultat več različnih pomenov, saj je lahko v nekaterih primerih poraz na tekmi, hkrati ključ ali vstopnica za boljše delo ali neko novo izkušnjo  moštva, posameznika  ali trenerja.

Zame je odličen rezultat to, da otrok pride nasmejan na vsak trening in vztraja pri športu čim dlje. Sploh v dobi odraščanja. Sem eden izmed pobudnikov, da se ukinejo igre »na rezultat« za vse osnovnošolce.

Zaradi pritiska ob igri z rezultatom,  si vsi trenerji in klubi prizadevamo za boljše uvrstitve in rezultate, ki nam bodo prinesli več medalj in pokalov, več denarja od sponzorjev, več sredstev od občin,     pozabimo pa na to, ALI OTROK RES UŽIVA PRI VSEM TEM??  Čim več otrok v športu (rokometu)-to je odličen rezultat.

Letos je rokomet v Logatcu kar zacvetel. Kje vidiš tisto svetlo točko, ki je pripeljala do vseh uspehov? Nam lahko nanizaš največje uspehe v  zadnjih sezonah? Na katere ste še posebej ponosni?

Rokomet v Sloveniji je na res visokem nivoju in imamo težko prvenstvo, kjer je težko doseči najvišja mesta, saj imamo kar nekaj vrhunski prvoligaših klubov, ki imajo dober podmladek in jih je težko premagati. Dogaja se že , da npr. Celje pivovarna Laško, že v osnovni šoli pobere igralce iz drugih klubov in jih pripelje v Celje in to ni edini primer, zato je tak klub težko premagljiv.

Pri vsakem letniku tekmuje približno 40-45 klubov in kljub vsemu, kar smo zgoraj napisali, smo dosegli kar nekaj dobrih uvrstitev naših ekip:

5. mesto v državnem prvenstvu,  6. mesto, 9. mesto.

Letos se bodo 3 naše generacije uvrstile med 8 najboljših ekip, upamo, pa tudi, da bodo šli še dalje.

Trije naši fantje so bili državni prvaki v rokometu na mivki.

Zmagali smo na mednarodnem turnirju v Bosni z generacijo 2005, ekipa letnika 2004 je bila tretja in

vzgojili smo vrhunskega reprezentanta DARKA STOJNIĆA.

Imamo kopico mladih in obetavnih reprezentantov: MARK LIPOVAC, MARKO RIBIĆ, ARIJAN KOVAČEVIĆ, VID HROVATIN, IVO JAN MARUŠIČ, LEON LIPOVAC, LUKA KITIĆ in še kopico igralcev, ki bodo v prihodnosti krojili slovenski rokomet.

Kaj te poleg rokometa, ki ti gotovo vzame skoraj ves tvoj čas, sprošča, veseli, kje najdeš energijo, da si vedno v formi?

Moram priznati, da zadnje čase nisem prav veliko časa posvečal sebi in se je forma, kar poslabšala, tako, da to popravljam in gre na bolje. Ha-ha

Veliko energije dobim od svoje družine. Sin tudi trenira, tako, da vsi živimo z rokometom. Radi hodimo na izlete in kvalitetno preživljamo čas skupaj.  Žena mi nudi ogromno podporo in brez njenega razumevanja in podpore bi težko peljal tole zadevo. Ob tej priložnosti se ji res od srca zahvaljujem, ker edino na ta način lahko delam to kar me veseli.

Težave so in vedno bodo.  Kako jih v rokometnem svetu rešujete?

Zadnje čase veliko razmišljam o tem in skozi kakšne stvari sem moral iti, da smo danes tako uspešni. Slišalo se bo čudno, ampak, če ne bi bilo vseh težav, potem ne bi bilo tako zanimivo. Brez borbe ne gre, tako kot pri rokometni igri. Če sem dal vse od sebe, da rešim težavo  in moji fantje med tekmo, potem bomo gotovo vse rešili in zmagali tekmo.  

Veljaš za strogega, a vedno pravičnega in med igralci priljubljenega trenerja.  S čim misliš, da si si tako zaupanje mladih pridobil?

Z vsemi fanti imam odličen odnos. To lahko z gotovostjo trdim, ker v nasprotnem primeru ne bi hodili na treninge. Redko se zgodi, da nekdo ne pride na trening. Izjema so le bolezni.

Vedno sem pošten, spoštljiv in iskren do njih in to enako zahtevam od njih. Brez laži! Če si bil poreden, ti bom to povedal in boš tekel po tribunah, da ti kaj takega ne bo več  padlo na pamet  in sigurno bom pohvalil tistega, ki to zasluži. Nikoli stvari v ekipi  ne rešujem na 4 oči, temveč skupaj s celotnim moštvom, tako kot v družini. Vsi morajo vedeti vse in to ostane v dvorani, med nami. Pri osebnih težavah se pa le usedemo in pogovorimo osebno in naredim vse kar je v moji moči, da otroku pomagam, če gre za šolo, družinske težave ali kaj drugega. Oni vedo, da se lahko vedno obrnejo name.

Kakšni so vaši cilji v letošnji sezoni?

V letošnji sezoni je bil cilj sestaviti ekipi letnika 2008 in letnik 2009, ter pridobiti čim večje število novih članov, kar mi je tudi uspelo.

Želeli smo se uvrstiti med 16 najboljših ekip z letniki 2004,2005,2006, kar nam je tudi uspelo

Obisk enega mednarodnega turnirja, delam na tem

Predvsem si želimo pridobiti dovolj finančnih sredstev s katerimi bi poskušali kupiti kombi za prevoz otrok na tekme in treninge iz bližnjih vasi.

Kako na igrišče privabiti čim več mladih in najmlajših. Nam zaupaš kakšen je  recept za to?

To je pa skrivni recept in vam ga ne morem odkriti. Ha-ha

Mislim, da je trener ključna oseba pri celi zadevi. V prvih letih ukvarjanja s športom, se veliko otrok ne zaveda kaj mu  je všeč in kaj ne in po navadi gredo za osebo, ki jim je OK in jo sprejmejo. Mislim, da je to nekaj prirojenega, ali te otroci sprejmejo ali ne. Ne moreš jih preslepiti, ker te hitro razkrinkajo, če si neiskren.

Nedeljko je »car«, pravijo njegovi varovanci. In prav imajo. Take carje potrebujemo, močne, a z razumnim in mehkim srcem.

Metka Bogataj

Foto: osebni arhiv N. R.

Ne spreglejte

Zvezdi britanskega šova Zvezde plešejo v Vili Planinka

»Želim si nekam, kjer sta mir in čista narava! In to je točno to, kar …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja