Negujmo slovenske gozdove

Teden gozdov je tradicionalna prireditev slovenskega gozdarstva, ki je potekala zadnji teden v maju.

Letošnji Teden je bil posvečen promociji nege gozda kot osnovnega orodja gozdarja in lastnika gozda za usmerjanje razvoja gozdov. Pravilno in pravočasno izvajanje negovalnih ukrepov v gozdu je še posebej pomembno pri sanaciji gozdov, ki so bili poškodovani v lanskem žledolomu, nega pa spremlja rast in razvoj prav vsakega gozdnega sestoja, ki ga želimo vzgojiti v kakovosten, zdrav, stabilen in donosen gozd. Obnova gozda, bodisi s saditvijo sadik ali z naravno obnovo je zgolj prva faza razvoja novega gozda. V nadaljevanju sledijo ukrepi nege, ki obsegajo nego mladega gozda, redčenja v malo starejših in v odraslih sestojih ter pripravo zrelih sestojev na obnovo, s katero sklenemo življenjski krog gozda.

Usmerjanje razvoja gozda z nego ima v Sloveniji že dolgo tradicijo in je del zaveze slovenskega gozdarstva k sonaravnemu, trajnostnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi.

Gozdarska stroka in lastniki gozdov nadaljujemo s sanacijo posledic lanskega žledoloma v gozdovih. Po podatkih, ki jih je Zavod za gozdove Slovenije zbral do sredine maja 2015, je bilo v letošnjem letu posekanih pribl. 700.000 m³ lesa zaradi sanacije poškodovanih gozdov in pribl. 300.000 m³ v rednih sečnjah. V skupnem to pomeni, da je od ocene po žledu poškodovanega drevja, ki je znašala približno 9 milijonov m³drevja, posekanih skoraj 3,7 milijonov m³ lesa ali 41 %. Delež posekanih iglavcev glede na skupno poškodovano količino dreves znaša 61 %, listavcev pa 30 %.

Sadika bukve

Kakovost poškodovane lesne mase v gozdovih, ki je mrtva, se je v 15-tih mesecih po žledolomu že zelo zmanjšala, kar zelo omejuje njeno uporabnost in vpliva na ceno. Ocenjujemo, da bo v gozdovih ostala približno četrtina poškodovanega drevja, zlasti tam, kjer so spravilne razmere težje, stroški spravila pa so višji od prihodka od posekanega lesa in tam, kjer lastniki gozdov niso zainteresirani ali usposobljeni za sečnjo v zahtevnih razmerah. V kolikor ne gre za iglavce, ki lahko predstavljajo tveganje za razvoj podlubnikov, puščanje mrtve biomase v gozdovih s stališča gozdnega ekosistema ni sporno. Mrtva biomasa ugodno vpliva na biotsko pestrost gozda. Dejstvo pa je, da v primeru podrte kvalitetne hlodovine, ki ostane v gozdu, nastaja materialna škoda za lastnika gozda, saj so ta drevesa predniki skupaj z gozdarji dolga desetletja vzgajali in ohranjali zato, da bi sedanji lastniki lahko les s pridom uporabili, ne pa pustili, da strohni.

Množičen pojav podlubnikov na iglavcih je resna grožnja ob vseh naravnih katastrofah v gozdovih. V letu 2014 smo se obsežnejšim poškodbam gozdov zaradi podlubnikov dokaj uspešno izognili, k čemur je prispevalo tudi hladno in vlažno vreme. Nekatera suha in toplejša obdobja v letošnji pomladi pa nakazujejo, da se lahko v naslednjih mesecih problem podlubnikov močno zaostri. Trenutna opažanja povečevanja števila po podlubnikih napadenih dreves kažejo na večji obseg tovrstnih poškodb na smreki in jelki. Iz tega razloga je nujno, da lastniki gozdov redno pregledujejo svoje gozdove, v primeru pojava podlubnikov, pa o tem obvestijo revirnega gozdarja ter pravočasno posekajo in spravijo iz gozda napadena drevesa.

Obnova s saditvijo sadik se bo izvajala tam, kjer naravna obnova zaradi različnih razlogov ni možna. Po oceni v sanacijskem načrtu bo obnova s saditvijo sadik potrebna na okoli 6 % vseh površin, ki jih bomo morali  po žledolomu v Sloveniji obnoviti. Nadaljnji ukrepi, ki sledijo na saniranih površinah, so ukrepi nege mladega gozda. Z ukrepi nege (obžetev zeli, trav in grmovnic, čiščenje gošče) želimo zagotoviti ustrezne razmere  za razvoj mladega gozda in ponovno vzgojiti kvalitetne in stabilne gozdne sestoje. Sredstva za obnovo poškodovanih gozdov, za izvedbo ukrepov nege in varstva poškodovanih gozdov ter nekatera dela pri sanaciji gozdnih prometnic se bodo zagotavljala predvsem iz sredstev Programa razvoja podeželja (PRP) 2014-2020. Izvedbeni mehanizmi programa PRP so v pripravi, sredstva za omenjene ukrepe pa bodo lastniki gozdov lahko predvidoma začeli koristiti v jeseni 2015, za ukrep usposabljanja v gozdarstvu pa že v mesecu juniju 2015.

Sanacijska dela v gozdovih še vedno pomenijo tveganje za nesreče pri delu v gozdu. V letošnjem letu beležimo 31 nezgod pri delu v gozdu med nepoklicnimi delavci, kamor spadajo predvsem lastniki gozdov in njihovi družinski člani, od tega 6 smrtnih. Tudi letošnje nezgode so omejene predvsem na področja sanacije žledoloma.

Borut Debevc

Slike

Otroci in starši skupaj sadijo drevesa.

Sadika bukve

Škoda na gozdni cesti