Notranjski muzej Postojna obeležil prvo leto nadvse uspešne razstave Muzej krasa

Postojna – Za Notranjski muzej Postojna je 26. februar poseben dan. Na ta dan so pred letom dni slavnostno odprli stalno razstavo Muzej krasa. Včeraj so v Postojni obeležili prvo obletnico stalne razstave, ki je v letu 2015 odločilno vplivala na izjemen obisk Notranjskega muzeja Postojna – v letnem merilu je muzeja doživel kar petsto odstoten dvig obiska. Z vodenim muzejskim ogledom, vključujoč vse, ki so pomagali pri ustvarjanju razstave ter razrezom torte, so organizatorji gostom včerajšnje slovesnosti pripravili čudovit uvod, ki mu je sledil še ogled filma o Francu Antonu Steinbergu, znamenitem preučevalcu Cerkniškega jezera.

Stalna razstava Muzej krasa vplivala na 500% dvig obiska Notranjskega muzeja Postojna

Včeraj je Notranjski muzej Postojna obeležil prvo obletnico stalne razstave Muzej krasa, ki so jo na ta dan slavnostno odprli pred letom dni. V pozdravnem nagovoru se je Vladimira Krese, direktorica Zavoda znanje zahvalila vsem, ki so pomagali pri odprtju razstave. Povedala je, da je bil obisk muzeja pred odprtjem stalne razstave, med 1000 in 1500 obiskovalcev na leto, v zadnjem letu pa je predvsem s pomočjo stalne razstave Muzej krasa poskočil na izjemnih 6000 obiskovalcev. Poleg stalne razstave se v muzeju odvijajo tudi začasne razstave in različne delavnice. Slavko Polak je zbranim razkril, da se je ideja za nastanek takega muzeja porodila pred dobrimi tremi leti, material zanjo pa so zbirali že nekaj let. Stavba, v kateri se nahaja muzej, je razdeljena na dva dela, v enem delu je razstava, v drugem delu pa so izkopanine, ki jih hranijo v depojih. Vsega materiala je namreč preveč za razstavo.

Tudi na včerajšnji slovesnosti si je bilo moč ogledati razstavo, ki je razdeljena na dve nadstropji. V prvem nadstropju je predstavljen kras in kraški pojavi, na tem mestu podrobneje izvemo kdaj je kras nastal in kakšne so njegove značilne oblike. Tu je dr. Andrej Mihevc, geolog iz Inštituta krasa povedal, da čeprav vemo, da kapniki rastejo počasi, v primerjavi z rastlinami rastejo hitro. To je ponazoril s poteptano travo, ki na takem mestu ne raste eno leto, kar je mnogo dlje v primerjavi s kapniki, katerih življenjski ciklus je toliko starejši. Dejansko pa kapniki rastejo tri stotinke milimetra na leto, kar je z našega gledišča zelo počasi. V tem sklopu razstave so predstavljene še kraške oblike. Najbolj radovednim lahko razkrijemo, da so najmanjša kraška oblika škraplje, največja pa planote. Razstavljen je tudi primer suhogradnje, ki je še ena od kraških značilnosti.
Za povezavo med obema sklopoma razstave je poskrbljeno s prikazom slik živali v ledeni dobi. V drugem delu se razstava osredotoči na ljudi in živali skozi čas v povezavi z jamami. V tem delu so v ospredju jamske živali, okostja živali, ki so padla v jame, jame, ki so služila kot prebivališče, primer je Betalov spodmol, pa tudi predjamski grad z jamo. Na tem mestu nam razstava ponudi možnost seznanitve s takratnimi orodji, ogledamo si lahko celo predjamski zaklad. Ob koncu razstave je predstavljena še primerjava opreme med jamarji, ki so raziskovali jame včasih in med tistimi, ki to počnejo v današnjem času.

Slavko Polak in Primož Renk, sta portalu lokalniutrip.com zaupala, da so na slovesnosti sicer pričakovali več obiskovalcev, se pa zavedajo, da je obisk del daljšega procesa približanja in vzgajanja muzejske kulture v regiji. Pojasnila sta še, da je muzej krasa nastal s pomočjo razpisa za evropska sredstva, ki ga je zasledila nekdanja direktorica. Muzej je povezan z več državami in različnimi partnerji ter osmimi muzeji.
[smart-photo width=”100%” can_zoom=”false” can_change_mode=”true” draggable_zoom=”false” zoom_size=”fill” background_color=”#FFFFFF” text_color=”#000000″ title_expanded=”true” slideshow=”false” tooltips=”true” tooltip_close=”Zapri” tooltip_full_screen=”Celoten zaslon” tooltip_random=”Naključna” tooltip_see_all_photos=”Poglej vse fotografije” tooltip_see_other_albums=”Poglej drug album” tooltip_slideshow=”Prezentacija” tooltip_toggle_thumbnails=”Predogledne sličice” tooltip_zoom=”Povečaj”]

Prvo obletnico praznovali s torto, slovesnosti sledil še ogled filma o Steinbergu
Ogledu razstave je sledila tudi pogostitev in kot se za praznovanje rojstnega dne spodobi, torta, ki jo je razrezala Vladimira Krese, direktorica Zavoda Znanje. Slovesnosti je v postojnskem kulturnem domu sledil še ogled filma Franc Anton Steinberg: človek baročne popolnosti. Gre za znamenitega človeka, ki je živel, deloval in pisal tudi v Cerknici in njeni okolici. Poleg tega je napisal tudi knjigo o Cerkniškem jezeru, ki je lani ugledala prvi prevod in izdajo v slovenskem jeziku, za kar so s partnerji poskrbeli v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica. Režiserka filma Magda Lapajne nam je povedala, da so mape, oziroma zemljevidi v filmu resnično posebni in da je bila ena izmed teh map prvič razkrita prav v filmu. Steinberg je deloval tudi v Idriji, kjer je imel šolo risanja map. Te mape so bile posebne, značilne prav zanj. Poleg tega je letos tudi mednarodno leto map (zemljevidov).

Kaj je pred lanskoletnim odprtjem razstave Muzej krasa, ki jo je z udarcem kladiva po kosu kraškega kamna simbolično odprl predsednik države Borut Pahor, povedal dr. Anton Velušček, lahko preverite tukaj.