Ministrstvo za zdravje je minuli konec tedna zaključilo z regijskimi predstavitvami osnutka pravilnika in mreže nujne medicinske pomoči po državi. V petek so predvsem notranjski župani izrazili nestrinjanje s predlaganimi spremembami. Prepričani so namreč , da se bo dostopnost do zdravnika na podeželju poslabšala.
»To je navadna skrita centralizacija, ki smo je bili deležni v drugi sistemih, kot je policija, podeželje pa ostaja osiromašeno,« je opozoril cerkniški župan Marko Rupar in dodal, da ministrstvo s spremembami ruši sistem, ki deluje.
Župana Loške doline Janeza Komidarja je zanimalo, kdo je vprašal gasilce, ali želijo biti vključeni v sistem prvih posredovalcev. Na območju njegove občine namreč gasilci nočejo prevzeti še te naloge. Komidar se tudi sprašuje, kdo t. i. prvim posredovalcem v primeru tožb bolnikov ali njihovih svojcev bo zagotavljal varnost. Logaški župan Berto Menard opozarja na nesmiselno podaljševanje dostopnega časa na 90 minut za logaške bolnike, ki jih bo treba ob nujnih primerih najprej peljati v Postojno, nato pa od tod v Ljubljano. Sicer Menard verjame, da bo prevladala modrost in se ne bo »zgodila ulica«.
V petek, 22. maja, se je končala enomesečna javna razprava o osnutku pravilnika, po katerem bo nujno medicinsko pomoč neprekinjeno izvajalo 12 urgentnih centrov in 18 satelitskih urgentnih centrov. Na terenu bodo na voljo nujna reševalna vozila in reanimobili. Prav tako osnutek pravilnika predvideva mrežo dežurnih ambulant v manjših zdravstvenih domovih, ki pa ne bodo odprte ves čas. Nova organizacija nujne medicinske pomoči bo predvidoma v celoti začela delovati v začetku leta 2019.
Župani pravijo, da zgodbe še ni konec in ne izključujejo možnosti ustavne presoje ali celo tožbe proti ministrstvu zaradi poslabšanja pogojev zdravstvenega varstva na podeželju. Le-to bi bilo v primeru sprejema predlaganega pravilnika po njihovem mnenju diskriminirano v primerjavi z urbanim okoljem, prebivalci teh občin pa bi se znašli v vlogi drugorazrednih državljanov.
Blanka Markovič Kocen