Obnova nekdanjih okljukov Stržena – največjega vodotoka na Cerkniškem polju – je zahtevala obsežen poseg, ki ga ni bilo mogoče izpeljati brez gradbene mehanizacije. Obnova sicer še poteka in jo bomo letos zaključili, vendar pa je že zdaj jasno, da stroji na območju renaturacije za seboj niso pustili opustošenja.
Rastlinje se je že obnovilo, kot da prvih posegov izpred dveh let sploh ne bi bilo. Na novo izkopana stara, vijugasta struga Stržena ni brez življenja. Čeprav je vodnih rastlin za zdaj še manj, so ta del vodotoka že naselile množice letošnjih rib, ki so k bregovom privabile pisano ptičjo družbo. Nove okljuke že danes rade obiščejo male in velike bele čaplje, sive čaplje, rečni galebi, mali martinci, mokoži, celo plaha črna štorklja in še kakšna se najde. Perjad pa očitno diši lisicam in šakalom, ki občasno katero od ptic presenetijo in ta postane njihovo kosilo. Novo strugo so že naselili tudi raki in so v njej njihove luknje.
Zakaj obnavljamo štiri stare meandre na Strženu?
Še pred dobrimi sto leti je imel Stržen podobo, kakršno bo dobil po zaključenem postopku trenutne renaturacije: dva okljuka na Belem bregu (Gorenje Jezero) in dva na območju Ključev (Dolenje Jezero). Potem pa so tedanji lokalni prebivalci v želji, da bi namesto vode dobili kmetovalne površine, vse te meandre zravnali, kar je povzročilo vrsto negativnih posledic. Notranjski park jih danes odpravlja in Strženu vrača njegove nekdanje okljuke.
Vir: NRP