Od grajskega mizarja do sodobnega podjetja – zgodovina štirih generacij (1895-2015)

Franc Šemrl  I. ( 1866-1951 )

Začetki obrti Mizarstva Šemrl segajo v leto 1895, ko je Franc Šemrl začel z obrtjo. Na začetku je imel manjšo delavnico v lastni hiši, pri delu sta mu pomagala dva pomočnika, izučil pa je tudi več vajencev, ki so pozneje delali pri njem. Izdeloval je okna in različno pohištvo za grofa Windischgraetza ter druge naročnike na območju Planine, ki je bila tedaj trg.

 Okna tedanjega časa so bila preprosta, z odpiranjem navzven. Krilo in okvir sta bila sestavljena z enostavno mizarsko vezjo, ki je bila v vogalih ojačana z lesenim žebljem. Običajno so bila okna predeljena z lesenimi prečkami, vgrajena pa so bila trimilimetrska stekla.

Okna so izdelovali iz macesnovega lesa, ki so ga površinsko obdelali z lanenimi olji.

Franc Šemrl II. ( 1898-1956)

Franc predstavlja drugo generacijo družinskega podjetja in obrt od očeta prevzame leta 1929. Delavnica je bila v hiši Planina 65, pozneje, ko je leta 1947 kupil kombinirani mizarski stroj,  pa  je najel prostore v sosednji hiši, kjer je danes bife ”Nad Velbi”. Z več pomočniki in vajenci je za naročnike s širšega območja  izdeloval stavbno in drugo pohištvo.

V takratnem obdobju so izdelovali tako imenovana ”škatlasta okna”,  na katera naletimo še danes. Okno je imelo notranje in zunanje krilo, ki se odpira navznoter. Vmesni leseni podboj je povezoval obe krili, zato se okno imenuje škatlasto. V pogosto prečno razdeljeni krili je bilo vgrajeno tri-  ali štirimilimetrsko steklo. Vmesni prostor med krili je predstavljal glavno izolacijsko cono okna, kamor še niso bila vgrajena tesnila. Faktor prehodnosti Uw škatlastega okna je bil 3,0-3,5 W/m2K. Okna so najpogosteje izdelovali iz lesa smreke, za površinsko obdelavo pa so uporabljali pokrivne oljne barve.

Zgodovina oken

Franc Šemrl III. (1956 – 1961)

Zgodovino tretje generacije mizarjev začne Franc leta 1956, ko kot mlad fant prevzame obrt po pokojnem očetu. Leta 1976 se je iz dveh delavnic preselil v novozgrajeno delavnico v Planino 189 a v Kačji vasi. Delavnica velikosti 300 kvadratnih metrov je bila sodobno opremljena z novimi stroji za izdelavo oken in drugega pohištva. V njej je bilo zaposlenih več delavcev, stalno pa so   se izobraževali tudi mizarski vajenci, ki so prihajali iz okoliških krajev. S stavbnim pohištvom je opremljal individualne hiše na širšem območju Postojne, veliko oken tedanjega obdobja pa je bilo vgrajenih tudi ob slovenski obali.

Izdelovali so vezana okna z dvema stekloma. Krilo debeline 56 milimetrov sta sestavljala dva, med sabo s posebnim okovjem vezana okvirja. Krili sta se lahko odprli, tako da je bilo omogočeno čiščenje notranje strani stekla. Na oknih so že uporabljali enojno tesnilo in okenski odkapnik. Vidno okensko okovje je omogočalo kombinirano odpiranje krila. Faktor prehodnosti Uw vezanega okna je bil 2,4 W/m2K. Izdelovali so jih iz smreke, macesna, mahagonija in drugih tropskih lesov. Velik razvoj je bil tudi pri površinski obdelavi oken, kjer so uporabljali premaze na osnovi topil.

Franci Šemrl  IV. ( 1961-  )

Po upokojitvi očeta  prevzame Franci obrt leta 1989. Obdobje zaznamuje specializacija izdelave stavbnega pohištva in tehnološka posodobitev delavnice, ki se je spremenila v sodobno podjetje. Leta 1994 je opremil delavnico z  novimi stroji in orodji za izdelavo oken debeline 68 milimetrov z dvojnim termopan steklom in uporabo vodnih premazov. Od leta 2004 do 2009 pa so bili zgrajeni novi objekti : kotlovnica, lakirnica, sušilnica, razrezovalnica in nova  strojna delavnica. V novem objektu je bila postavljena najsodobnejša računalniško vodena tehnologija za izdelavo stavbnega pohištva različnih profilov. Kot eden prvih proizvajalcev v Sloveniji  je trgu ponudil stavbno pohištvo s  standardno štirisistemsko površinsko obdelavo. V začetku je zaposloval dva delavca, pozneje s povečanjem proizvodnih prostorov pa tudi do dvajset.  Izdelki se prodajajo na območju Slovenije, Avstrije in Italije. V letošnjem letu je Franci Šemrl prejel priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije za podjetniški uspeh leta.

Zadnje obdobje zaznamuje velik razvoj oken, tako na področju energetske učinkovitosti kot na področju vgrajenih materialov. Sodobna okna naj bi imela faktor prehodnosti Uw pod 1,2 W/m2K, mejna vrednost za pasivno okno pa je 0,8W/m2K. Mizarstvo Šemrl ima v programu široko ponudbo lesenih, alu-les in pasivnih oken. Leta 2012 je bilo razvito pasivno okno debeline 92 milimetrov, za katerega ima podjetje certifikat Passivhaus inštituta.

Foto: arhiv Mizarstva Šemrl