Postojnska jama Triglav
Obvestilo

Po ljubljanski Simfonični orkester Cantabile navdušil tudi logaško publiko

Odmevni gala novoletni koncert simfoničnega orkestra Cantabile v razprodani Galusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je gotovo razprl krila glasbenikom, ki so  ime logaške občine ponesli ne samo po Sloveniji, temveč tudi v tujino, in vzbudil zanimanje in spoštovanje tudi med domačo publiko, ki se je množično odzvala povabilu na nedeljski koncert v Večnamenski športni dvorani Logatec. Obiskovalci vseh generacij smo jo napolnili do zadnjega kotička, kar je dokaz, da kakovostna glasba v Logatcu ima svojo publiko. In te orkeser Cantabile tudi tokrat ni pustil hladne.

 Po uvodnem pozdravu logaškega župana Berta Menarda, ki je glasbenikom in občanom med drugim vnovič zaželel vse dobro v letu, ki se je pravkar začelo, so na odru zazvenele – orglice. Kdo bi si mislil, kakšno glasbo je iz tega preprostega glasbila moč izvabiti! Miro Božič nam je to v Božični uverturi nedvoumno pokazal, ko se jim je pridružil še Cantabile, pa je bilo glasbeno doživetje popolno. A to je bila šele uvertura, kajti koncertni mojster Matej Avšič in dirigent Marjan Grdadolnik sta nam skupaj z glasbeniki in solisti pričarala vrhunski glasbeni večer. Tudi za tiste, med njimi sem tudi sama, ki v resni glasbi nismo ravno doma.

Iz Božične uverture – njena nedeljska izvedba je bila krstna – se je koncert nadaljeval z Bachovim izborom Božičnega oratorija, za njim pa je dvorano zavzel prelestni glas sopranistke Mojca Bitenc, ki je z arijo Florie Tosca in Puccinijeve opere Tosca vnovič očarala in začarala publiko. Čarobni glasbeni napoj ni popustil niti v nadaljevanju koncerta, ko se je Bitenčevi pridružil baritonist Lucas Osmoza Osterc, s katerim sta družno zazvenela v psalmu 130 Iz globočine Micheleja Josie.

Če nas je operni duet zazibal v glasbeno neskončnost, nas je v nadaljevanju prebudil Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega, izbor iz baletne suite, op. 71a in nas ponesel med Zvezde Eriksa Ešenvaldsa v izvedbi združenega zbora Adoramus˛& Ipavska.

Preplet glasbe in besed, ki jih je voditeljica Katarina Kokalj spletla v pogovor režiserjem, legendarnim baletnik umetnikom, plesalcem in koreografom, ter  nekdanjim predsednikom Slovenskega komornega glasbenega gledališča Henrikom Neubauerjem, je koncertu dal poseben pečat. Spomini na božič nekoč so marsikoga ponesli v neke druge čase.

V zadnjem delu koncerta smo se vrnili k božiču z Božično nočjo Mirka Renerja v izvedbi sopranistke Mojce Bitenc in ga prek koncertne suite iz animiranega filma Polarni vlak ter skladbe J. H. Hopkinsa ml. Mi trije kralji v izvedbi violinistke Laure Bartelj pripeljali do Jenkinsove Boljši je mir iz glasbene maše Oboroženi mož: maša za mir.

Do konca? Nikakor še ne! Koncert se s skladbo, čeprav je bila predvidena kot zadnja, seveda ni končal, saj sta bučen aplavz in navdušenje publike glasbenike, tako orkestraše kot soliste in na koncu tudi najmlajšega dirigenta, ki je za nekaj minut zamenjal maestra Grdadolnika in požel velike simpatije, za lep čas zadržala na odru. In v glasbenih ritmih na dirigentovo pobudo zazibala tudi publiko.

Glasbeni dogodek, ki so v ušesih in srcih logaške in okoliške publike še gotovo dolgo odmeval. Poleg odličnih glasbenikov Logatcu manjka le še ustrezna koncertna dvorana. A menda tudi ta ni več daleč.

Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen

 

Ne spreglejte

Z Zelenimi oblaki k slovenski popevki

V mesecu, ko si pomlad in poletje podajata roke, je Literarno društvo Zeleni oblaki iz …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja