Obvestilo
DBS

Po prelomnem letu se DBS usmerja tudi k mikropodjetjem in samostojnim podjetnikom

Za Deželno banko Slovenije je bilo lansko leto prelomno. Med drugim se je spremenilo tudi lastništvo, saj je vanj vstopila Skupina Prva, d. d. Banka posluje uspešno, po besedah predsednice uprave Sonje Anadolli počasi, a vztrajno raste in poleg kmetovalcev prehaja tudi na druge segmente. Priložnosti vidi v segmentu malih podjetnikov in obrtnikov, z novimi produkti se približujejo mladim. Kupca za Semenarno Ljubljana zaenkrat še ne iščejo.

Zakaj je prišlo do spremembe lastniške strukture v DBS?

Do spremembe lastniške strukture v banki je prišlo, ko je Skupina Prva kupila 25 % delež plus eno delnico od Kapitalske zadruge. Kapitalska zadruga in zadruge so ohranile tretjinski delež v banki. Tretjinski lastnik še vedno ostajajo podjetja okrog KD-ja. Imamo neke vrste tretjinsko lastništvo – po eni strani krog okoli zavarovalnic, po drugi zadruge, ki ohranjajo še vedno pomemben delež, in tretji delež okrog KD-ja.

Kar zadeva samo strategijo banke moram reči, da se z vstopom lastništva Skupine Prva vsaj v osnovi ni bistveno spremenila, še vedno ciljamo na podeželje, kmečko prebivalstvo, na zadruge, večji poudarek pa namenjamo tudi mikropodjetjem in samostojnim podjetnikom.

Po oceni revije Moje finance ste najugodnejša banka za mikropodjetja in samostojne podjetnike. Katere so vaše prednosti pred drugimi bankami?

Po oceni revije Moje finance, ki je letos prvič na podlagi analize izbrala naj poslovno banko za omenjeni segment, je prav DBS zasedla prvo mesto v skupinski razporeditvi, kar potrjuje, da strankam resnično ponujamo kakovostne in cenovno ugodne storitve.

Lani smo ne samo dosegli, ampak tudi presegli kapitalsko ustreznost, imamo več kapitala, kot ga v tem trenutku nujno potrebujemo, kar omogoča dodatno kreditiranje oziroma rast. Sedaj lahko intenzivno razmišljamo o prihodnosti, rasti, pridobivanju novih komitentov in se usmerjamo ter tudi osredotočamo na nove produkte, ki so bolj povezani z informacijsko tehnologijo. Prehajamo torej bolj v domet mladih komitentov, precej delamo na mobilni in elektronski banki. Pripravljamo tudi kartico, s katero bo mogoče plačevati na obroke, predstavili pa jo bomo konec avgusta na sejmu Agra. Tako bo dobro pokrit segment prebivalcev in malih podjetnikov ter obrtnikov, medtem ko za kmete ohranjamo standardno ponudbo.

Po kakšnih kreditih sprašujejo kmetje?

Imamo predvsem sezonske kredite. Kmetje zelo veliko sprašujejo po kreditih ob nabavi raznih semen, spomladi, preden se ta cikel zažene, ob žetvi pa se to večinoma poplača. Pretežno so to kratkoročni krediti, neke vrste premostitveni ali hitri krediti, kot jim rečemo. Tistim našim komitentom, ki jih zelo dobro poznamo, pa odobravamo tudi sorazmerno visoke zneske. Ne govorim o sto tisočih, ampak nekaj deset tisoč evrih.

Velik problem pri financiranju kmetov pa je zaščitena kmetija. Mi smo poskušali na različnih mestih opozoriti na ta problem, prav zaradi tega, ker bi kmetje včasih želeli kupiti eno njivo, ki stane 30.000 ali še manj, in pogosto je potrebno, ker je to zaščitena kmetija, dati v zavarovanje celo kmetijo. V DBS smo se sprijaznili z manjšimi zavarovanji, a prihaja do težav, ker je včasih skoraj nemogoče prodati samo del kmetije ali zemljišč. Razumemo, kaj pomeni zaščitena kmetija in da je to zelo pomembno, predvsem pri dedovanju, pri tem, da se ne drobi, vendar pa se nam zdi, da bi morale biti neke izjeme. Ko bi, recimo, zadolžena kmetija lahko z neko manjšo odprodajo poravnala svoj dolg in naprej normalno funkcionirala. Upajmo, da bo prihodnja vlada kaj naredila na tem področju.

Z gospodarskim okrevanjem raste tudi potrošnja državljanov. DBS ponuja zelo ugodne stanovanjske kredite …

Imamo kredite s fiksno in z variabilno obrestno mero. Res je, da slednji segajo tudi pod dva odstotka, kar je glede na pretekle izkušnje sorazmerno ugodna obrestna mera. Fiksne obrestne mere pa se gibljejo od 3 do 3,1 odstotka. Glede stanovanjskih kreditov smo v tem trenutku med ugodnejšimi bankami in se nam povpraševanje po njih zelo povečuje.

Novica s področja numizmatike je, da je ob svetovnem dnevu čebel izšel poseben spominski kovanec. Tudi v DBS je numizmatika eno od področij poslovanja  – kje je ta kovanec naprodaj?

Kupimo ga lahko v vseh večjih poslovalnicah, seznam je objavljen na naši spletni strani. Nekatere manjše poslovalnice jih nimajo, ker smo omejeni s prevozom z raznimi stroški. Ker gre za zelo pomemben dogodek, za katerega si je Slovenija močno prizadevala, je tudi zanimanje za ta kovanec veliko. Na voljo sta navaden dvoevrski kovanec in dvoevrski kovanec v tehniki visokega sijaja, prvi je v prodaji za 2 EUR, drugi za 14 EUR.

DBS je stoodstotna lastnica Semenarne Ljubljana. Ob zaključku prisilne poravnave lani ste poudarili, da boste skušali kljub interesentom za nakup nad Semenarno bdeti, dokler ne postane uspešno podjetje. V kakšnem stanju pa je trenutno Semenarna in zakaj je za DBS pomembna?

Semenarna Ljubljana je stabilno podjetje, tekoče poslovanje je ugodno, vendar pa jo še vedno bremenijo dolgovi iz preteklosti.

Večina slovenskih podjetij, ki so preživela, je dosegla odpis dela starih dolgov ali spremembo le-teh v kapital. Zelo smo si prizadevali, da bi tudi preostali banki, ki sta poleg DBS vključeni v Semenarno, razumeli in glede na tekoče poslovanje in perspektivo Semenarne lahko pomagali. Prizadevamo si tudi za pridobitev državne pomoči. Vsekakor pa verjamem, da bi domača podjetja, ki imajo neko perspektivo, morali ohranjati in ne početi tega, kar smo v letih 2012, 2013, ko je šlo veliko podjetij po nepotrebnem v stečaj ali prisilno poravnavo in so zdaj uspešna podjetja tujcev. Menim, da je treba spodbujati odgovorno domače lastništvo.

Načrti DBS za prihodnost? Nove poslovalnice, novi produkti  ..?

Kar zadeva poslovalnice ugotavljamo njihovo ekonomičnost oz. učinkovitost, jih mesečno spremljamo in analiziramo, na katerih področjih smo šibkejši in poskušamo z raznimi ukrepi to poslovanje najprej pospešiti oz. uvesti neke nove produkte …  Z novim lastnikom že sodelujemo na zavarovalnem delu in dobro uspevamo, rastemo, vendar bo treba ta del poslovanja okrepiti, povečati sinergije in te poslovalnice narediti bolj učinkovite.

V krajih z zelo malo prebivalci, kjer ne vidimo neke perspektive, pa bo treba v pogovoru z lokalnim prebivalstvom poiskati alternative poslovalnicam, mogoče v zadrugah, kot se je tega lotila pošta. V nekaterih krajih namreč res vidimo, da ne gre. Ne želimo poslovalnic na vrat na nos zapirati.

V poslovanju z obrtniki in malimi podjetniki ter fizičnimi osebami vidimo priložnosti. Po vseh ocenah, ki smo jih naredili, bomo v dveh letih mogoče zaprli pet do osem poslovalnic, če res ne bomo mogli najti rešitve, vse druge poslovalnice pa bodo ostale, skušali bomo biti prisotni na vsem podeželju. Morda bomo celo odprli novo poslovalnico na bolj urbanem območju, pri Ljubljani, kjer smo premalo prisotni.

Za konec: ob uspešnem poslovanju smo optimisti. Z novim lastnikom, ki prav tako namenja poudarek podeželju, zadrugam in kmetijstvu, pričakujemo nov veter. Prepričana sem, da bomo zadovoljni tako uporabniki kot zaposleni. Ob spreminjanju lastništva je na začetku vedno neka negotovost, a to fazo smo že prešli. Pogovarjamo se že o novih strateških usmeritvah, ki bodo praktično enake kot doslej z nekaj dodane vrednosti.

Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen

 

 

Ne spreglejte

Utrinki z razstave Likovne sekcije Leon Koporc KUD-a UKC in MF

Dom Marije in Marte in Župnija Dolnji Logatec sta v četrtek, 13. septembra, vabila na …