Novice z Notranjske Povemo vse
V operacijo Podjetno v svet podjetništva (PVSP) se je v primorsko-notranjski (nekdanji notranjsko -kraški) regiji v minulih dveh letih vključilo že 50 udeležencev (na fotografiji aktualna skupina). Več kot polovica jih po usposabljanju odpre podjetje ali se zaposli, to pa uvršča program med najuspešnejše spodbude zaposlovanju oziroma odpiranju delovnih mest, ocenjujejo na Regionalni razvojni agenciji (RRA) Zeleni kras.
Glavno merilo pri izboru prijav je izvedljivost poslovne ideje, ki so v dveh letih, odkar program poteka, res posegle že v različne sfere življenja – v umetnost, turizem, kmetijstvo, družboslovje, vzgojo … in prav z zadnjo skupino udeležencev tudi v gradbeništvo. V skupini desetih udeležencev, ki tokrat prihajajo iz vseh koncev regije, so ponudniki oblikovalskih in fotografskih storitev ter varstva otrok in pomoči otokom z razvojnimi težavami, obetajo se nam še popestritev pekovske ponudbe (z dobrotami brez glutena, zanimivimi žiti in konopljo) in nove dejavnosti na turističnih kmetijah, med udeleženci pa je tokrat prvič tudi gradbena inženirka.
Zamisli dobivajo podobo
Trenutna skupina je z usposabljanjem začela sredi decembra in udeleženci so svoje poslovne ideje že začeli preizkušati v praksi. Od 10. aprila, ko se program zanje zaključi, se bodo morali na trgu znajti sami.
Lilijana Gruden(na sliki) iz Šmihela pod Nanosom se bo kot ljubiteljica narave in vsega zelenega ukvarjala z ekološko pridelavo in predelavo industrijske konoplje, starodobnih žit in zelišč. Za prehrano bo predelovala konopljino olje, moko, oluščena semena … Prišla pa je še na novo zanimivo zamisel. »Z možem, ki je gradbenik, razvijava predelavo industrijske konoplje v gradbene namene, konkretno za izolacijo in mogoče tudi montažne plošče,« nam je zaupala. Prav to je ena od odlik PVSP. »Gotovo stvari zdaj vidim drugače, kot sem jih videla prej, dosti bolj konkretno in stvarno. Ko bolje spoznaš trg, vidiš da so kje potrebni malce drugačni prijemi, če hočeš uspeti.«
Gregor Slavec (na sliki) iz Ilirske Bistrice se je prijavil z idejo o socialnem podjetništvu in razvoju malce drugačne ponudbe na kmetiji. Njegova »skrivna« ideja je, da bi nekoč rad tja povabil predvsem otroke, ki kmečkega življenja in živali na kmetiji ne poznajo. V programu PVSP pa so ga spodbudili k razvijanju še ene zamisli, pridelavi žit, kot so ajda, pira, pšenica in kamut, ki bi jih mlel z lastnim mlinom na kamen. In socialno podjetništvo? »Pravzaprav bi za pomoč na kmetiji nekoč rad zaposlil osebo z motnjami v duševnem razvoju. Z njimi sem že delal in vem, koliko jim pomeni, kako jih osrečuje, če imajo občutek, da lahko nekaj doprinesejo.«
Več kot 50-odstoten uspeh
Uspešnost programa merijo z uspešnimi izhodi iz nezaposlenosti in teh je bilo do sedaj več kot 50 odstotkov. V do sedaj najuspešnejši skupini se jih je od desetih zaposlilo ali samozaposlilo osem.
Uspešnost na RRA Zeleni kras pripisujejo temu, da program namesto enkratne finančne spodbude udeležencem ponudi štirimesečno zaposlitev za določen čas, torej delovno razmerje s pripadajočim mesečnim zaslužkom, ki prej nezaposlenemu že samo po sebi ogromno pomeni. Hkrati posameznik v tem času pridobi pomembne veščine in znanja (o trgu, financah, zakonodaji …), da se pozneje sam na trgu bolje znajde. Ponuja jim varno okolje, v katerem lahko udeleženci svoje ideje preverijo in morebitne ovire premagajo, še preden se na trgu potem znajdejo sami. Prav pri prehodu se udeležencem največkrat zatakne, ugotavljajo na RRA, preprosto ustrašijo se. Zato jih spodbujajo k prepoznavanju svojih prednosti, kar jim omogoča večjo suverenost.
Se nadaljuje
Uspešnost programa, ki se večji del financira s sredstvi Evropskega strukturnega sklada, je prepoznala tudi država, ki mu tako obljublja nadaljnjo podporo, a kljub temu še ni povsem znano, kdaj se bo lahko nadaljeval. Na RRA Zeleni kras upajo, da bodo nove udeležence vendarle lahko povabili k sodelovanju še letos.
Boštjan Požar, direktor RRA Zeleni kras, prepoznava pomen programa predvsem v priložnosti za razvoj novih podjetij in delovnih mest. »V naši regiji je število ljudi, ki jih zaposlujejo velike gospodarske družbe, čedalje manjše, zato je nujno, da spodbujamo nastajanje novih, manjših, v katerih se bodo ljudje zaposlili najprej sami, z nadaljnjim razvojem pa še koga drugega.« A tudi če se udeležencu po usposabljanju ne uspe zaposliti oziroma odpreti podjetja, je zagotovo na boljšem, kot če bi zgolj čakal na zaposlitev. Tu pridobi toliko znanj in kompetenc, da je zagotovo bolj zaposljiv in to je glavni razlog, zakaj je ta program za našo regijo pomemben.
Urša Blejc
Foto: Denis Komen
