Obvestilo

Postojnski abonenti na ogledu dveh oper v Ljubljani

Glasba, ki napolni celo dvorano, glasovi, ki prodrejo v srce, mistika in resničnost. Tega in še več so bili deležni abonenti postojnskega gledališkega abonmaja v drugi prestavi sezone. Ljubitelji gledališča so domači kulturni dom zamenjali SNG opera in balet Ljubljana. Na sporedu sta bili namreč dve enourni operi, in sicer Ksenija ter Carmina Burana.

Enodejanka Ksenija, zapeta v slovenskem jeziku, nam predstavi zgodbo dekleta, ki ljubi Aleksija, a ju starši ločijo. Fant od žalosti odide v samostan, a tam ne najde tolažbe. Usoda ju s Ksenijo ponovno združi, ko se v begu pred vitezom, ki jo hoče prisiliti v poroko, zateče pred samostan. Njuna ljubezen je še vedno močna in Aleksij ji ponudi zatočišče. Sam pričaka neznanca, v katerem prepozna svojega brata. Spreta se, ker brat zahteva, da mu Aleksij preda Ksenijo. Menih na to ne pristane in brat ga izzove v spopad z meči. Aleksij odkloni dvoboj. V navalu jeze vitez plane z mečem nad Aleksija, pri tem pa priteče Ksenija in se vrže med njiju. Sablja ji prebode srce.

Večer je dramaturško in režijsko dopolnjevala scenska kantata Carmina Burana. Postreže s posvetnimi pesmimi za zbor in soliste z dodatkom v obliki plesnih vložkov in pripovedovalcem, ki gledalca vodi skozi prizore. Kljub latinskemu jeziku se pomen ne izgubi ob pomoči prevoda v nadnapisih in skupku pomenov v, poprej omenjenih, besedah, petju in plesu. Srce začne hitreje biti takoj po prvi zapeti noti najbolj znanega prvega stavka, ki nosi naslov O Fortuna.

V ospredju dogajanja je tako usoda in ideja vrtenja kolesa sreče. Slednji se med opero obrača in spreminja radost v grenkobo, upanje v bridkost. Odlično je v seštevek dramskih elementov vključena četrta prosojna stena, ki loči dogajanje na odru od dvorane. Poglavitno služi kot platno za slikovite projekcije, obenem pa daje pridih tančice med resničnostjo in skrivnostjo usode. O Fortuna je hkrati tudi zadnja pesem, s čemer naredi okvir zgradbe, ko predstavlja tako otvoritveni kot tudi zaključni prizor in obenem zaokroži celoto umetnine. Med izvajanjem se s poglavitnimi gibi in premiki ponovi zgodba Ksenije in Aleksija. Tako zaključek produkcije prinese vsebinsko sorodnost obeh oper v pomenu in izidih usode.

Maja Batagelj

Ne spreglejte

Postojnsko drsališče zablestelo v soju prazničnih luči

Po dvomesečnih pripravah je ponovno odprto drsališče na Titovem trgu. Po včerajšnjem prižigu praznične osvetlitve …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja