Postojnska jama Triglav
Obvestilo

Postojnski abonma tokrat z nostalgično komedijo I Njofra

Tokratna predstava postojnskega abonmaja je bila ravno pravšnja za vse jugo nostalgike kot tudi za tiste, ki to niti po naključju ne želijo biti. Mestno gledališče Ptuj je gledalcem postreglo s komedijo I     Njofra, v kateri sta izvrstno in utečeno odigrala gledališka mojstra Vlado Novak in Gojmir Lešnjak Gojc.

Igralca predstavljata starejši par, ki živi v Mariboru v 80. letih prejšnjega stoletja. Ne, nimamo opravka z istospolno zakonsko zvezo. Vlado Novak igra Lojzeta Toplaka, Gojmir Lešnjak Gojc pa njegovo ženo Elico. In omenimo, da se slednji odlično znajde v krilu in petkah.

Vse se začne, ko Lojze nekega jutra v kopalnici na ogledalu zagleda sporočilo njegove ljube hčerkice Lidije, da se bo poročila. In to naskrivaj in brez očetovega dovoljenja. Že to je nezaslišano. Povrh tega pa z nekom, ki se kliče Njofra (v originalu Franjo). Očetovo razburjenje je popolno nasprotje materini mirnosti, katera seveda vse ve. Kljub temu se dela, kakor da ne ve ničesar in poskuša hčerkici pridobiti dovolj časa, da izpelje poroko. Ko Lojze ugotovi še to, da žena ščiti hčerko, znori in že tako glasno dogajanje na balkonu bloka pridobi nore glasovne razsežnosti, ki dodobra zmotijo sosede. Lojze se na vso moč trudi izvedeti, kje bo potekal obred, pri čemer išče pomoč pri zvedavih prijateljih, milici in v hčerkinih dnevnikih. Odločen je, da neki Njofra ne bo njegov zet in da prepreči poroko. Ko končno le pridobi potrebne podatke, je njegova hčerka že poročena in po telefonu prejema čestitke in povabilo na svatbo s strani staršev novopečenega ženina. Žena sprejme vabilo, a ji Lojze ne dovoli oditi. V prepiru, ki sledi, se poleg poroke sprehodita tudi po vzponih in padcih svojega zakonskega življenja, ki tudi marsikaj razkrije. Ko žena možu končno razkrije, da bo dedek, pa se slednji omehča in skupaj odideta na svatbo.

Ni kaj očitati. Igralca nam postrežeta z odlično igro, ki zabava od začetka do konca. Za smeh je več kot poskrbljeno, tako z njunim izgledom, kot z živahnim dialogom in samo situacijo, v kateri ju spoznamo, dodano vrednost pa predstavlja še nekaj priložnostnega petja. V ozadju gledalcem nostalgijo ohranjajo slike in podobe iz Jugoslavije, bogat in razgiban pa je tudi jezik.

Maja Batagelj

Foto: arhiv gledališča

Ne spreglejte

Kocke štirje letni časi v Notranjskem regijskem parku

Jekleni količki v Rešetu ob Cerkniškem jezeru so dolgo samevali, pred dnevi pa so dobili …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja