Novice z Notranjske Povemo vse
Da je tarnanje del slovenske folklore tako ali tako dobro vemo: tarnamo, ko dežuje, tarnamo, ko nam je vroče, ko nam ne vžge avto, ali nam poči guma na kolesu. Tarnamo, ko zamuja vlak in ko prestavimo ure na zimski ali poletni čas. Ne vem pa, kaj neki je ujezilo tiste, ki so tik pred volitvami zamenjali stranke. Iz NSi v DESUS, iz SMS v novonastalo SMC ipd. To vedo samo oni. Mi pa si lahko mislimo.
Te dni pa smo slišali tudi mnogo tarnanja političnih strank, ki so si želele prevzeti vsaj kanček lokalne oblasti. Da ni denarja, da ga centrale ne dajo, da so že vse porabili … Na take in podobne številne odgovore sem naletela, ko sem povpraševala za morebitne oglase na novem spletnem mediju. Da bi le-tega podprli z volilnim oglasom, objavo županskega kandidata ali strankarske liste, denimo. Nekaj jih je sporočilo razumelo in se odločilo za oglas in podporo mediju. In njim gre res zahvala. A žal so bile to le svetle izjeme. Večina pa o tem niti slišati ni hotela.
Zanimivo, tista stranka, katere predstavnik, je bil v preteklem mandatu v Logatcu, kjer ima pričujoči spletni portal uredništvo, najglasnejši kritik lokalnih in regijskih medijev in si je privoščil tudi najrazkošnejšo volilno kampanjo, niti slišati ni hotela o oglasu! Češ da so »budžet« že porabili. Ni čudno, pri takem razkošju plakatov po vsej regiji so ga najbrž res, in to kot bi mignil! Kaj smo si Logatčani mislili o županskem kandidatu te stranke, ki je na rezultate volitev čakal v Cerknici in ne v Logatcu, kjer je kandidiral, pa je tako zgodba zase … Poseben razmislek si zasluži tudi županski kandidat iz Loške doline, ki je mesece glasno kritiziral pisanje novinarke Notranjsko-kraških novic in časnik nasploh, pri oglasu pa ni skoparil. Za druge pa drugič!
Tudi občinski odbori Desusa so bili za moje poskuse gluhi. Prav tako, da so že vse porabili. Verjetno že ob evropskih in državnozborskih volitvah. Le spomnite se, koliko »erjavcev« nas je pozdravljalo ob cestah po vsej državi!
Vsi bi neodvisne medije, podprl pa jih ne bi nobeden.
Blanka Markovič Kocen
