Prebivalci Dolenje vasi, Zelš, Podskrajnika in okolice bogatejši za defibrilator

Dolenja vas pri Cerknici – Ker naprava sama ni rešila še nobenega življenja, je v gasilnem domu v Dolenji vasi včeraj potekalo  izobraževanje za rokovanje z defibrilatorjem, ki sta ga prebivalcem Dolenje vasi, Zelš, Podskrajnika in okolice podarili podjetji iz Podskrajnika.

Podjetji Eurobox d.o.o. in gostišče En Krajcar d.o.o. iz Podskrajnika sta prebivalcem Dolenje vasi, Zelš, Podskrajnika in okolice podarila defibrilator (kratica AED – avtomatski eksterni defibrilator). To je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka pa lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. Uporaba je varna in enostavna. Da bi premagali strah do rokovanja z napravo, čeprav upamo, da je ne bomo nikoli potrebovali, vas donatorja s pomočjo PGD Dolenja vas vabijo na praktično izobraževanje za rokovanje z defibrilatorjem. Nameščen bo na stavbi gasilskega društva v Dolenji vasi (pod stopnicami) v posebni omari.

“Človek rešuje življenja, naprava ni rešila še nič.”

Tako se je glasilo vabilo za udeležbo na izobraževanje, ki ga je dobila vsaka hiša v omenjenih naseljih. Predstavitev je potekala v soboto, 5. marca 2016, v prostorih PGD Dolenja vas, udeležilo pa se je je 50 ljudi. Inštruktor Mitja Lovrič iz podjetja Defibtech, ki je podružnica tovarne, je predavanje začel s stavkom: “Človek rešuje življenja, naprava ni rešila še nič.”  Zato se moramo naučiti ravnati z napravo.

Tudi če imamo to napravo, je masaža srca še vedno  še vedno zelo pomembna. Defibrilator da samo »klofuto«, šok, ki srce, ki vibrira, spet spravi v normalno stanje. Zastoj srca je prvi vzrok smrti, saj v Sloveniji zaradi tega letno umre  3000 ljudi, to je osem ljudi na dan, na svetu pa je ta številka pet milijonov in pol. Povprečna starost ljudi je približno 45 let, najmlajši je imel celo samo pet let.

Bistvo je v ozaveščanju ljudi

Ob zastoju srca je človek mrtev v desetih minutah, saj vsako minuto izgubimo 10 odstotkov za oživitev in okrevanje. Predavatelj je  ponudil primerjavo: dnevno za rakom na prsih zboli šest  žensk, 90 odstotkov jih ozdravi. Pri zastoju srca je stopnja preživelosti v Sloveniji samo štiri odstotke,  kar spada na dno v Evropi. Skandinavske države imajo okoli 40-odstotno stopnjo preživetja. Bistvo je v ozaveščanju ljudi.

Za tiste, ki se radi nastavljate sončnim žarkom, še podatek, da vsako leto  na Hrvaškem umre 40 Slovencev zaradi tega, ker prvo ležijo na soncu, potem pa gredo v hladnejše morje.

Razlika med infarktom in zastojem srca

Infarkt ni zastoj srca. Do infarkta pride, ko ima človek zamašeno arterijo in čuti pekočo bolečino, lahko kliče na pomoč. Priporočljiv je čimprejšen odhod v bolnišnico, saj z odlaganjem lahko odmre del srca. Pri zastoju srca pa pride do prizadetosti možganov. Srce ne črpa krvi po telesu, ker nima moči, saj se zaskoči in vibrira (fibrira), možgani pa začnejo odmirati po treh minutah. Če pride do zastoja srca nič ne boli, ničesar ne čutiš, sle na tla pade človek. Večina srčnih zastojev se zgodi doma, pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. Ko srce vibrira, to dela še deset minut, potem se zaradi utrujenosti ustavi in rešitev ni več možna.

Kako postopati?

Ko vidiš človeka, ki se zgrudi ali leži na tleh, najprej preveriš, ali je pri zavesti. Če ni, preveriš, ali diha ali ne. To storimo tako, da roko položimo na čelo in pritisnemo nazaj, poleg tega pa z dvema prstoma dvignemo brado, da sprostimo dihalne poti. Prislonimo uho k ustom, poslušamo, ali slišimo dihanje. Poleg tega tudi gledamo, ali se premika prsni koš. Nato kličemo 112, povemo, da je prišlo do zastoja srca, kar je prioriteta. Nekoga pošljemo po defibrilator, sami pa pričnemo z masažo srca.

Kako masiramo?

Glavno roko damo spodaj, drugo roko prek osebe in prepletemo prste. Na sredini med bradavicami pritiskamo na prsnico, ki se ugreza pet do šest centimetrov pri odrasli osebi. Prsnica je hrustanec in se hitro zaceli, tudi če poči. To delamo na trdnih tleh, ne na postelji. Pritiskamo s hitrostjo 100 do 120 pritiskov na minuto do prihoda reševalcev. Tistim, ki niso izšolani ni treba izvajati vpihov, saj tega možgani  v prvih desetih minutah ne potrebujejo, ker je dovolj kisika v krvi.

Uporaba  defibrilatorja

Ko dobimo defibrilator, ga prižgemo s pritiskom na zeleni gumb in delamo po navodilih. Samo v primeru zastoja srca izvede šok, oz. ga izvedemo mi, s pritiskom na gumb, ko nam to sporoči naprava, potem ko smo prilepili elektrode na prava mesta.  Naprava prek elektrod izmeri prevodnost in srčni ritem. Potem nam da nadaljnja navodila.

Znamenje, da človek prihaja k sebi, je, da odpira oči in se bori za zrak, v tem primeru ga obrnemo na bok, to je v položaj za nezavestnega in mirimo.

Dojenčka, ki ima manj kot eno leto, ne defibriramo, saj največkrat v teh primerih pride do zadušitve. Tu postopamo tako, da ga najprej dvakrat udarimo po hrbtu, tako da izbijemo tujek, nato petkrat vpihnemo zrak in pričnemo z masažo srca z dvema prstoma.