Pripravljeni na srečanje z medvedom?

Praznični dnevi so gotovo čas, ko se bomo mnogi, več kot običajno, podali v naravo, še zlasti na območjih, kjer se nam ta ponuja v polnem razkošju. A bodimo pripravljeni! V Loški dolini so predstavili zgibanko z navodili, kako ravnati ob srečanju s to gozdno živaljo, ki domuje prav v naši regiji.

Srečanja med človekom in medvedom so v naravi redka, saj je medved previdna žival, ki se človeku praviloma izogiba. Ob redkih priložnostih se to lahko zgodi, še posebej spomladi, ko medvedi prekinejo zimski počitek, v naravi pa se giblje tudi vse več ljudi. Zato je pomembno, da smo seznanjeni s primernim vedenjem na območju medveda. Temu je namenjena zloženka »Kako se vesti na območju prisotnosti rjavega medveda«, ki je nastala v okviru projekta LIFE DINALP BEAR.

Ne obiskujte jam in brezen

Pred slabim mesecem dni je v medijih zaokrožila novica o jamarju, ki je na območju Kočevskega roga pri raziskovanju jame presenetil medveda. Izkazalo se je, da je jamar zašel v medvedji brlog, posledica tega pa so bile poškodbe roke, ki jih je jamar utrpel zaradi ugriza medveda. Jame in podobne strukture so v zimskem času zelo primerno zatočišče za medvede. V njih se lahko zadržujejo od oktobra pa vse do maja. Prav zato obiskovanje jam in brezen v tem obdobju ni primerno. Pri obiskovanju narave na območju medvedove prisotnosti je treba upoštevati priporočila, s katerimi lahko v veliki meri zagotovimo, da do srečanja z medvedom ne bo prišlo ali pa se bo morebitno srečanje končalo brez slabih posledic za človeka ali medveda. V ta namen je bila v sklopu projekta LIFE DINALP BEAR pripravljena zloženka z naslovom »Kako se vesti na območju prisotnosti rjavega medveda«.

Ostanite mirni

V splošnem velja, da se medvedu izognete tako, da opozorite nase, s čimer odpravite element presenečenja. Če kljub temu opazite medveda, ostanite mirni, opozorite nase z mirnim glasom in se počasi umaknite. Tudi medved se bo praviloma umaknil. Pomembno je, da se medved ne počuti ogroženega zaradi vaše prisotnosti, zato naj bodo vaše reakcije kar se da mirne. Pred medvedom ne poskušajte splezati na drevo, saj so medvedi dobri plezalci. Prav tako ne poskušajte zbežati, saj lahko medved v teku doseže hitrost do 50 km/h in vas ujame v nekaj metrih. Izjema je, ko lahko varno mesto, npr. avto, dosežete v nekaj korakih.

Zelo pomembno je, da imamo pri sprehodih psa na povodcu. V Sloveniji se je največ napadov medveda na človeka zgodilo zaradi spuščenega psa, ki je naletel na medveda in ga razdražil, nato pa se v iskanju zatočišča vrnil k lastniku. Medved mu je pri tem sledil vse do lastnika. V izjemnih primerih lahko medved izvede tako imenovani lažni napad, pri katerem ne pride do telesnega stika. Namen takšnega odziva je prestrašiti neželenega obiskovalca. V primeru, da se medved zažene proti vam, obstanite in počasi lezite na tla z obrazom navzdol. Roke položite okrog vratu, da zaščitite glavo. Zelo težko je oceniti, da gre za lažni napad. S pretvarjanjem, da ste mrtvi, medvedu pokažete, da niste grožnja. Najverjetneje se bo medved ustavil. V primeru napada se vedite pasivno ter poskušajte ostati čim bolj mirni in tihi. Preden vstanete, preverite, ali je medved še vedno v vaši bližini.

Medvedu se nikoli ne približujte

Še nekaj pomembnih informacij in napotkov. V večini primerov ob srečanju med človekom in medvedom slednji zapusti območje, še preden zaznate njegovo prisotnost. Pogosto se tudi zgodi, da se medved dvigne na zadnje noge, da preveri okolico. S to držo ne izkazuje napadalnosti. Ključno je, da opozorite nase z mirnim glasom. Medvedu se nikoli ne približujte, tudi če gre za zvedavega mladiča. Umaknite se, saj medvedka ni daleč stran. Medveda nikoli ne hranite. Tudi ostanke hrane in druge organske odpadke odlagajte tako, da bodo medvedom nedostopni, saj lahko medvedi hrano povežejo s prisotnostjo človeka, kar je eden izmed glavnih vzrokov za pojavljanje konfliktov med človekom in medvedom. V interesu vseh nas je ohraniti naravno plašnost medvedov. Elektronska verzija zloženke »Kako se vesti na območju prisotnosti rjavega medveda« je dostopna na povezavi: http://dinalpbear.eu/prenos-2/dokumenti/, tiskane verzije pa se bodo razdeljevale v okviru projektnih aktivnosti. (B. M. K.)

Vir: www.loskadolina.si

Foto: kocevje.si