Novice z Notranjske Povemo vse
Postojna – Teja je študentka, Jelka pa upokojenka. Obe sta nagrajeni prostovoljki. Jelka Verbič je nedavno za svoje dolgoletno prostovoljno delo prejela državno nagrado,Teja Čeč pa je bila oklicana za občinsko naj mlado prostovoljko leta 2015.
Teja Čeč: prostovoljka, ker želi pomagati drugim
Študentka slovenščine in ruščine Teja Čeč se je za prostovoljstvo odločila iz preprostega razloga – želje pomagati drugim, zato se je včlanila k skavtom. »Z leti, ko odraščaš, vidiš, da so ljudje, ki potrebujejo tvojo pomoč, in so stvari, za katere ni drugega, ki bi jih organiziral, in si rečeš, zakaj pa ne, « pove Čečeva, ki je priznanje razen za skavtsko udejstvovanje prejela tudi za lanskoletno organizacijo glasbenega dogodka Skavtfest, ki je pritegnil okoli 600 udeležencev, in organizacije otroškega počitniškega programa oziroma oratorija, ki se izvaja pod okriljem župnijske cerkve Postojna. Poleg tega ji je v veliko veselje organiziranje dogodkov in petje v mladinskem pevskem zboru Lux, katerega članica je že sedem let. »Ta nagrada je zagotovo potrdilo, da prav delam. Da delujem kot prostovoljka in pomagam drugim. Je pa tudi spodbuda za naprej, zame in za tiste, ki mi pomagajo.«
Jelka Verbič – prostovoljka že 44 let
Delati za druge je prav tako glavno prostovoljsko vodilo Jelke Verbič, ki sta ji predsednik republike Borut Pahor in predsednik odbora za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva Primož Jamšek namenila državno nagrado za prostovoljstvo za leto 2015.
»Prostovoljno delo je večplastno, polno doživetij in lepih trenutkov, zadnje priznanje pa je še pika na i,« pove upokojena psihologinja, ki je nekaj časa vodila tudi postojnski VDC. Prostovoljstvu j predana že dobrih 44 let, začela je v šolskih dneh z različnimi popoldanskimi aktivnostmi. Po osamosvojitvi je bila zelo vpeta v nudenje psihosocialne pomoči prebežnikom iz begunskega centra Postojna, našla se je tudi v aktivnostih Rdečega križa, Društva za pomoč duševno prizadetim (danes Sožitje), slovenske Karitas in civilne zaščite. V zadnjem obdobju svoj prosti čas posveča Društvu tvoj telefon, predvsem programu Klic v sili, Slovenskemu združenju za duševno zdravje Šent, Društvu upokojencev Postojna … »Zdaj v zadnjem letu, na kar se navezuje tudi priznanje, je pa veliko dela v Karitasu, kjer imamo učno pomoč, in na Ljudski univerzi Postojna, kjer imamo učenje slovenščine za albanske otroke in matere, pa še v Cerknici je zdaj takšna skupina. Tu so še druge stvari, na primer Spominčica (združenje za pomoč pri demenci), demence je kar veliko, delam na širjenju znanj …« pove Verbičeva, ki prostovoljstvo doživlja kot drugačno izpolnitev prostega časa. »Tukaj ni materialnih dobrin, velikokrat moram sama še potne stroške pokriti, a mi ni težko«. Bistvo je namreč v tem, doda, da doživiš veliko lepih trenutkov. »Zadnjič je recimo prišel fant iz četrtega ali petega razreda z novico, da je popravil slabo oceno. Ko vidiš tiste oči in tisti žar, je to največje plačilo. Ali pa deklica, ki je lani prišla iz Bosne in se je skoraj cele počitnice učila slovenščino, pred kratkim pa pride in reče, da je pisala štiri, pa sem ji rekla, da na rabi več hodit, ker tako dobro zna. A deklica bi še kaj naredila, pravi, zato sem ji predlagala, da naj začne sama pomagat. In zdaj je tudi ona prostovoljka. To so uspehi, ki ti dajejo voljo do dela.«
Prostovoljstvo je koristen način preživljanja prostega časa
Istega mnenja je tudi Teja: »Že samo zadovoljstvo ljudi, za katere nekaj pripraviš oziroma jim pomagaš, je po mojem mnenju najlepša nagrada, kar jih lahko dobiš,« zato prostovoljstvo priporoča tudi svojim vrstnikom.
» Ker se mi zdi to dober in koristen način preživljanja prostega časa, narediš nekaj dobrega za druge in s tem zase. Če ne bi bilo prostovoljstva, bi marsikdo od mladih svoj prosti čas preživel na kakšen drugačen način, ki mogoče ni vedno najboljši.«
Verbičeva meni, da je prostovoljstvo za vsakogar: »Vsak je za neki talent in zato naj si poišče pravo področje, ker je res vredno.«
Dragana Čolič
Foto: DČ in arhiv Teje Čeč
