Obvestilo

Ravniški cerkvi grozi uničenje

Cerkev sv. Barbare na Ravniku (RNKD ev. št. 1845) je kulturni spomenik in biser sakralne arhitekture in kiparstva na Logaškem. Občina in župnija je sami ne moreta obvarovati pred propadom, k rešitvi bi pripomogla sredstva iz razpisa Ministrstva RS za kulturo.

Sprva je ta cerkev spadala pod vrhniško župnijo, zdaj je podružnica župnije Hotedršica, ki je zadnji dve leti oskrbovana iz Gornjega Logatca. Zasnovana je bila že v srednjem veku ter pozneje barokizirana. Vikar v Hotedršici Nikolaj Dinzl je ob vizitaciji leta 1777 navedel, da so v p. c. sv. Barbare maše štirinajstkrat v letu, in sicer na god same zavetnice (4. december), na obletnico posvetitve, na god sv. Frančiška Ksaverja, na binkoštni ponedeljek, ob sv. Florijanu in na god apostola Mateja, na Božič, ob Sv. Treh Kraljih ter ob godovih sv. Ane, Ignacija, Uršule, Andreja, Tomaža in Gertrude. Kasneje se je število maš zmanjšalo na štiri, potem na tri, zadnji župnik pa je pred nekaj leti vse maše ukinil.

Kot je znano, gre za nadregionalno pomemben kulturni spomenik, tako zaradi izjemne arhitekture kot bogate notranje opreme: prva je pripisana v Ljubljano priseljenemu tržaškemu arhitektu Candidu Zullianiju (1712–1769), veliki kamniti oltar (na predeli datiran 1725)  prihaja iz kamnoseške delavnice Luke Misleja (1658–1727; tast slavnega beneškega kiparja Francesca Robbe), stranska oltarja sta najverjetneje delo Jurija Tavčarja, z letnico 1859 je datirana signirana prižnica Štefana Šubica, signirana (J. M.) in datirana stolpna ura je iz leta 1875, zanimiva rariteta so podobice križevega pota, litografije münchenske založbe Klein & Volbert po osnutkih Augustina Müller-Wartha.

Še pred šestimi leti, ko je nastajala umetnostnozgodovinska topografija Logaškega, je bil veliki oltar v razmeroma dobrem stanju. Kaj točno se je dogajalo v zadnjih letih, da je od takrat tako hitro propadel, je na podlagi trenutnega poznavanja situacije težko z gotovostjo reči. Glede na prevrnjen zavetničin atribut, stolp (lesen kip svetnice je od kamnite oltarne arhitekture starejši in močno črviv) in dejstvo, da so bila okna v prezbiteriju še do pred kratkim razbita (provizorično jih je decembra 2018 zasteklil domačin Cveto Nagode v izogib še hujšim poškodbam), se zdi, da se je v tej cerkvici večkrat razbesnel pravi vihar. Poleg tega je stavba zaradi poškodb na strehi, napušču in vratih ter ne nazadnje samega podnebja izredno vlažna; in za povrh še brez drenaže. Vse to je v razmeroma kratkem času pripeljalo notranjo opremo do kritične točke, ko mdr. struktura kamnitega velikega oltarja dobesedno razpada, stranska lesena pa sta tako črviva, da nista več v stanju nositi obremenitev pritrjenih delov.

Domačini poudarjajo, da cerkev prvotno ni imela take fasade, kot je danes in ki je začela odpadati že kmalu potem, ko je bila narejena v 90-ih letih minulega stoletja. Opozarjajo na lego cerkve v hribovitem svetu in njeno izpostavljenost ekstremnim vremenskim razmeram.Na veliko moč vetra ter letno in sezonsko količino padavin na Ravniku in v okolici, ki je precej nad slovenskim povprečjem, je opozorila tudi dr. Lučka Kajfež Bogataj. Nevihte so tu poleti pogoste, sneg leži na tleh povprečno 85 dni v letu. Na fasadi bi bilo zato treba vnovič vzpostaviti avtentične materiale in tehnologije.

27. decembra 2018 so se krajani Ravnika, Hotedršice in Novega Sveta v velikem številu zbrali na Kmetiji odprtih vrat Pr’ Urbanovc in medse povabili tudi logaškega župana Berta Menarda in župnika dr. Simona Onušiča, ki pa se sestanka ni mogel udeležiti. Namen srečanja je bil najti rešitev, kako preprečiti katastrofo in cerkev strokovno obnoviti. Ker gre za finančno izredno zahteven projekt, je jasno, da zgolj s sredstvi župnije in občine to ne bo mogoče. K uresničitvi cilja bi lahko pripomogla prijava na Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih bo v letih 2019–2020 (so)financirala Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega za kulturo in ki je bil objavljen decembra 2018. Izbrana je bila ožja delovna skupina, ki je delala na pripravi dokumentacije za prijavo na razpis, ki ga je bilo treba oddati do 21. januarja 2019 na Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, rezultati izbora pa bodo znani junija.

Simona Kermavnar

Ne spreglejte

Postojnski šahisti vnovič blesteli

Minuli vikend je na osnovni šoli Šmarje-Sap potekalo letošnje državno šahovsko  prvenstvo. V soboto so …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja