V sklopu stalne razstave Muzej krasa so v Notranjskem muzeju Postojna, 1. oktobra v sodelovanju s Klubom kraških ovčarjev Slovenije in s Komisijo otrok in pes, pripravili občasno razstavo o kraških ovčarjih. Tako imenovanega kraševca sta v besedi in sliki predstavila avtorja razstave M. Peršič in B. Vehovar.
Kraševec je srednje velik, mišičast pes, močnih kosti in dolgo, železno sivo in bujno dlako. Ima značilno, lepo zaobljeno plemenito glavo s prijaznimi mandljevimi temnorjavimi očmi in spuščenima uhljema. Rep kraševca je košat in spuščen. V višino merijo okoli 60 cm, v dolžino do 70 cm in tehtajo med 25 in 40 kg. Železno siva barva ima lahko dva dodatna odtenka – srebrnosivega ali zelo temno sivega.
Stoletja je po opustelih kraških gmajnah spremljal pastirje s tropi domačih ovc in skupaj z njimi kljuboval trdoživosti kraškega okolja. S prenehanjem selitvene paše na krasu je tudi vloga pastirskega psa kraševca zamrla, vendar se danes zanimanje za tega varuha čred spet vrača. Največ zaslug ima pri tem skoraj stoletna tradicija organizirane kinologije na Slovenskem, ki je uspela umestiti kraškega ovčarja – edinega med slovenskimi pasmami psov, na mednarodni seznam avtohtonih pasem pastirskih psov.
Na odprtju si je bilo moč ogledati krajši film, na ogled so bili postavljeni plakati in literatura o omenjeni pasmi, razstavljene pa so bile tudi čudovite slikarske upodobitve teh samozavestnih in pogumnih sinov kraške burje. Razstavo so pospremili številni obiskovalci, ki so se radoživo sprehodili med razstavnimi artikli, manjkalo pa ni niti štirinožnih kosmatincev. Ti so poželi veliko pozornosti in občudovanja ter se predajali prijaznemu božanju. Obiskovalci so na razstavi tako imeli možnost občudovati slikarske izdelke kot tudi priložnost srečati se v živo s kraševcem, ki se je samozavestno postavil ob bok svojim podobam na stenah.
Besedilo in foto: Maja Batagelj