V okviru prireditev ob občinskem prazniku so v Logatcu, v Upravnem centru, nocoj odprli razstavo Slovenci, začenjajo se novi časi (1918 – 1920). Razstava je zadnja v ciklu treh razstav, ki jih je Zgodovinski arhiv Ljubljana v preteklih letih pripravil na temo 1. svetovne vojne in obdobja neposredno po njej.
Razstava se osredotoča na prva leta po koncu vojne, ki je prinesla razpad habsburške monarhije in rojstvo nove države južnih Slovanov, v katero so se vključili tudi Slovenci – najprej je bila razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, kasneje istega leta pa Kraljevina Srbov Hrvatov in Slovencev.
»Slovenci smo vedno branili svoje ozemlje, nikoli pa nismo napadali,« je dejal gostitelj razstave logaški župan Berto Menard in spomnil na številne pomnike na ta čas na Logaškem. Kot je poudaril, so krize, neenakost in prevelike razlike med družbenimi sloji privedle do revolucij in vojn, »… zato moramo o tem razmišljati in ukrepati zoper prevelike socialne razlike.«
V središču razstave je »mali« človek, ki je najbolj občutil posledice minule vojne in političnih sprememb, ki so odločilno krojile njegov vsakdan. Pereča je bila problematika številnih beguncev in vojnih invalidov, razsajale so španska gripa in nalezljive bolezni, denar je izgubljal veljavo. Zunanjo podobo države so krojili novi državni simboli in nova vladarska imena.
Avtorice, Dunja Mušič, Mira Hodnik, Elizabeta Eržen Podlipnik in Judita Šega, so iz bogatega arhivskega gradiva izbrale nekaj ključnih dokumentov, ki najbolj prepričljivo odražajo duh in problematiko obdobja, ki ga nista zaznamovala le težko pričakovani konec vojne in prehod v novo državo, temveč tudi boleča izguba Primorske in boj za severno mejo. Kot je povedal direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana mag. Mitja Sadek, so avtorice odlično povzele to obdobje.
»To je obdobje, ko se je ves svet, in tudi Slovenija, pridružil projektu obeleževanja spomina na začetek 1. svetovne vojne,« je dejala arhivska svetovalka Zgodovinskega arhiva v Ljubljani gospa Mira Hodnik, sicer Logatčanka. »Na to temo je tako v evropskem kot tudi v slovenskem merilu nastalo veliko dogodkov.« Arhiv se je temu pridružil tako, da je na podlagi arhivskega gradiva tako v ljubljanski kot tudi v drugih enotah poiskali vse tiste dokumente, ki izpričujejo življenje v zaledju za to obdobje.
Razstava bo v Logatcu na ogled načeloma do 27. septembra, po dogovoru in glede na zanimanje pa jo bodo podaljšali vsaj za deset dni. Nato se razstava seli v Novo mesto, kjer je enota zgodovinskega arhiva in kjer so za razstavo izkazali veliko zanimanje.
Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen

