Obvestilo

Regijsko gospodarstvo po uspešnem letu previdno v prihodnost

Podatki o  poslovanju slovenskega gospodarstva v letu 2018 so že na voljo, javnosti pa jih je Ajpes predstavil na novinarski konferenci, ki je letos potekala sočasno na centrali in trinajstih izpostavah. Povzetku rezultatov poslovanja v Primorsko-notranjski regiji v preteklem letu smo prisluhnili tudi na postojnski izpostavi Ajpesa. Kot je povedala direktorica Larisa Benassi, so družbe v naši regiji poslovale zelo uspešno, saj so ustvarile 66,6 milijona evrov neto čistega dobička, kar je za 24 odstotkov več kot leto prej.

»Dobiček se konstantno povečuje s primerljivo stopnjo rasti kot v preteklih letih. Po stopnji rasti dobička se naša regija uvršča na 5. mesto med regijami v Sloveniji,« pravi Benassijeva. Najzaslužnejše za ta dobiček so po njenih besedah predvsem srednje in velike družbe. Te so s 23 odstotki vseh zaposlenih v regiji ustvarile 30 odstotkov vseh prihodkov in 28 odstotkov neto dodane vrednosti. Skupaj 26 srednjih družb je ustvarilo dobro tretjino ali 35 odstotkov vsega neto čistega dobička družb v regiji. Tik za petami so jim velike družbe, ki so v preteklem letu podvojile rezultat. Zaslužne so za drugo tretjino ustvarjenega neto čistega dobička.

Izgubarja potegnila rast dobička navzdol

Čisti dobiček nad 500.000 evrov je zabeležilo 24 družb, skupaj 43,8 milijona evrov ali 61 odstotkov čistega dobička družb. Čisto izgubo, večjo od 500.000 evrov, sta ugotovili dve družbi, in sicer KP-Plast iz Neverk in Intech-les z Unca, ki sta skupaj ustvarili 1,1 milijona evrov izgube, kar predstavlja 22 odstotkov ugotovljene čiste izgube družb v regiji in vpliva na znižanje skupnega dobička regije.

 »Še vedno so paradni konji regijskega gospodarstva predelovalne dejavnosti, in sicer na področjih predelave lesa, gume in plastike in v proizvodnji kovinskih izdelkov. Med temi družbami je tudi največ izvoznikov,« pojasnjuje vodja postojnske izpostave Ajpesa. Regijsko gospodarstvo je sicer nadpovprečno izvozno usmerjeno, saj na ključnih tujih trgih, to so predvsem države EU, ustvari 49 odstotkov prihodkov od prodaje. Pomembnejši sta še področji trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, kjer je bilo skupaj doseženih 18 milijonov evrov čistega dobička ali 25 % delež.

 »Zaznati je tudi, da družbe pomemben del svojega poslovanja financirajo z lastnimi viri, 49 odstotkov vseh finančnih sredstev predstavlja lastni kapital. Opažamo pa tudi rahlo povečanje kratkoročnih in tudi dolgoročnih obveznosti, kar pa je posledica povečanega obsega poslovanja.«

Plače zaostajajo za republiškim povprečjem

Primorsko-notranjska regija sodi med manjše regije in se tako po številu družb, zaposlenih delavcev, neto dodani vrednosti in neto čistemu dobičku uvršča na 11. mesto med 12 slovenskimi regijami. Zaostaja tudi po povprečni bruto plači, ki se je v primerjavi z letom 2017 zvišala za 51 evrov, znašala je 1.443 evrov, ampak še vedno za 13 odstotkov zaostaja za republiškim povprečjem, ki je 1.652 evrov.

Kot pravi Benassijeva, so vse regije v Sloveniji so v letu 2018 ugotovile neto čisti dobiček, le 6 pa jih je ta dobiček glede na preteklo leto povečalo.

Podjetja so začela ustvarjati rezerve

Kot vse kaže, so se podjetja iz pretekle krize marsičesa naučila in se na morebitno novo krizo že pripravljajo. Po besedah Benassijeve so se namreč precej povečale postavke rezerv iz dobička. Zadolževanje v regiji je 15-, na ravni države pa 19-odstotno.

Tudi samostojni podjetniki poslovali pozitivno

Samostojni podjetniki so v letu 2018 zaposlovali 1.046 delavcev, kar je 11 odstotkov delavcev, zaposlenih v gospodarstvu v regiji, rezultate pa so v primerjavi z letom prej povečali le za 9 odstotkov. Po besedah Benassijeve letna poročila oddaja iz leta v leto manj samostojnih podjetnikov, saj narašča število normircev. Premoženje podjetnikov se je realno povečalo, povprečna plača pri podjetnikih pa je lani znašala 1044 evrov oz. 64 evrov več kot leto prej.

Postojna na vrhu med občinami

»Občina Postojna se je po dveletnem premoru ponovno zavihtela na vrh in prehitela družbe Ilirske Bistrice in Cerknice ter ustvarila nekaj manj kot tretjino neto čistega dobička regije. Tudi podjetništvo v Postojni dobro uspeva,« pove Benassijeva. Postojnskim družbam sledijo družbe občine Ilirska Bistrica, in Cerknica. Neto čisti dobiček so v letu 2018 zabeležile vse občine, najmanj družbe občine Bloke.

 »Glede na vse podatke, ki smo jih pridobili iz letnih poročil, ocenjujem, da je gospodarstvo regije previdno in uspešno posluje. Pričakujem, da se bo tak trend nadaljeval tudi v tem letu, ampak seveda s kančkom previdnosti in z očesom na naših tujih poslovnih partnerjih, s katerimi obsežno poslujemo,« napoveduje Larisa Benassi.  

Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen

Ne spreglejte

XIII. Festival vojaške zgodovine v znamenju letalstva

V Parku vojaške zgodovine je ta konec tedna potekal že XIII. Festival vojaške zgodovine, ki …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja