Novice z Notranjske Povemo vse
»Socialno podjetništvo je inovativno podjetništvo«, pove mag. Zdenka Žakelj iz RRA Zeleni kras, kjer so v zadnjem letu v čezmejnem projektu SloHra Socionet, ki ga financira Evropski sklad za regionalni razvoj in je del Operativnega programa Slovenija – Hrvaška 2007-2013, raziskovali in spodbujali tovrstno gospodarsko udejstvovanje v Primorsko-notranjski regiji.
Spodbujanje družbene odgovornosti
Za socialno podjetništvo, ki je pri nas razmeroma neznan pojem, velja zmotno prepričanje, da gre za aktivnosti, ki so za uporabnika brezplačne. Za razliko od klasičnega socialno podjetništvo vključuje dejavnosti, ki spodbujajo družbeno odgovornost, reševanje okolijskih in družbenih problemov, vključenost vseh zaposlenih v odločanje in dobiček, ki se vrača v podjetje. Žakljeva doda: »Menim, da je pisano na kožo predvsem tistim, ki imajo čut oziroma odgovornost do družbe in soljudi.«
Zmagovalka natečaja dr. Nina Vanita Hočevar ustanavlja Perparadiž
Čut do sočloveka zagotovo ima zmagovalka natečaja za naj idejo socialnega podjetništva, ki je bil izveden v sklopu projektu. »Na izbor sem se prijavila zaradi uresničitve dolgoletnega projekta. Ker verjamem vanj in sem s tekmovanjem želela preveriti, če ideja pije vodo,« pove dr. Nina Vanita Hočevar, ki je prepričala s svojo idejo o (re)aktivaciji mladih. Hočevarjeva namerava postaviti Center osebne moči in srečnih ljudi, imenovan Perparadiž. Gre za izobraževalno-namestitveni center namenjen celoviti podpori mladim, ki si želijo izpolnjeno in aktivno življenje. Mladi bodo v centru dobili možnost zaposlitve in uresničevanja svojih lastnih vizij. »Konkretnih izkušenj s socialnim podjetništvom nimam. Ideje in izkušnje s centri za osebno rast pa kar veliko. Obiskala in sodelovala sem s centri v tujini in od tukaj tudi ideja po uresničitvi takega centra pri nas.« Hočevarjeva je svojo poslovno idejo temeljila na dolgoletni harvardski raziskavi o tem, kaj dela ljudi srečne. »Mnogi so na začetku rekli, da bi bilo radi bogati, slavni in uspešni, na koncu pa se je izkazalo, da so pravzaprav samo želeli biti srečni v okolju v katerem živijo, temelj za to pa so dobri odnosi«, pove doktorica ekonomije in doda: »In ker nimamo nikjer prostora, da bi te stvari raziskovali je nastala ideja o takšnem centru«.
Hočevarjeva je za zmago na natečaju dobila izdelavo strateškega poslovnega načrta in promocijskega videa, svoje moči pa sedaj usmerja v iskanje ustreznega prostora. »Idealna bi bila nenastanjena hiša ali zapuščena kmetija v okolici Postojne. Če nam jo kdo odstopi v uporabo, nam bo to izredno olajšalo pričetek dela, mi pa bomo poskrbeli, da bo hiša spet oživela.«
Dr. Nina Vanita Hočevar ni edina, ki svojo poslovno priložnost vidi v socialnem podjetništvu v domačem okolju, saj je bil odziv na natečaj za naj idejo socialnega podjetništva dober. »Socialne in komunikacijske veščine so temelj vsakega uspeha, ravno tako zdrav življenjski slog«, pove Lili Primc iz Pivke, ki se je prijavila v program Pomagajmo sebi in drugim – v znanju je moč, s katerim bi povečali zaposlitvene možnosti brezposelnih oseb. Mihaela Klančar iz Cerknice pa svoj idejo o socialnem podjetju navezuje na biološko dinamično metodo pridelave hrane. »Mavrični zaklad je program, s katerim zasledujemo več ciljev: od povečanja samooskrbe z lokalno hrano, izobraževanje prebivalcev o biodinamični metodi in zdravem načinu življenja, do vključevanja ranljivih skupin v družbo. «
Ekološko kmetijstvo – potencial regije
Klančarjeva se pridružuje največji skupini v Primorsko – notranjski regiji, ki se zanimajo za tovrstno obliko podjetništva, je pokazala obsežna analiza. »V naši regiji prepoznavamo potencial predvsem na področju ekološkega kmetijstva, to so poudarile občine kot podporne inštitucije, tisti, ki so zainteresirani za socialno podjetništvo, in tisti, ki se posredno ali neposredno že ukvarjajo s socialnim podjetništvom,« pove Martina Erjavec iz RRA Zeleni kras, kjer lahko pridobite več informacij o socialnem podjetništvu in povprašate po svetovanju.
DČ
Foto: arhiv Nine Vanite Hočevar
