Obvestilo

Štipendijska shema za nova delovna mesta v regiji

Razpis za šolsko oziroma študijsko leto 2014/2015 je še odprt, prijave sprejemajo do konca marca.

V okviru regijske štipendijske sheme se je v Primorsko-notranjski regiji od leta 2004, ko shema deluje, zaposlilo 78 štipendistov. Število vključenih delodajalcev in štipendistov se iz leta v leto povečuje. Po podatkih Regijske razvojne agencije (RRA) Zeleni kras (ki se je do konca lanskega leta imenovala RRA Notranjsko-kraške regije) je v shemi v lanskem šolskem letu sodelovalo 44 delodajalcev in 185 štipendistov.

Razpis za šolsko oziroma študijsko leto 2014/2015 je odprt do konca marca. Polovico sredstev za štipendije prispeva delodajalec, drugo polovico (do največ 30 odstotkov minimalne plače v Republiki Sloveniji) pa sofinancira RRA Zeleni kras iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Shema povezuje podjetja z obstoječim kadrovskim potencialom, končni cilj pa je odpiranje novih delovnih mest v regiji.

Primanjkuje strojnikov

»V štipendijsko shemo smo uspeli vključiti vsa velika podjetja v regiji in vrsto srednjih, malih in mikro podjetij, ki se soočajo s pomanjkanjem kadra, vezanega predvsem na deficitarne poklice. V zadnjih letih so to predvsem poklici s področja strojništva,« je povedala Zdenka Žakelj iz RRA Zeleni kras. Podjetja v regiji imajo namreč pogosto težave pri zaposlovanju določenih kadrov. »Ustrezne kadre na področju operaterjev strojev in enostavnejših del v proizvodnji je sicer trenutno sorazmerno lahko najti, saj so v lokalnem okolju podjetja v lesno-predelovalni industriji (kjer je upravljanje strojev podobno in so tovrstni delavci že usposobljeni) odpuščala. Težje je s profili poklicev iz grafične stroke, ki jih na trgu ni in jih moramo usposobiti sami,« pravijo v podjetju Valkarton Rakek, ki trenutno štipendira sedem oseb. Na RRA Zeleni kras sicer ugotavljajo, da so deficitarni vsi poklici s področja strojništva, od orodjarja navzgor.

Vseeno ocenjujejo, da je zanimanja med mladimi za strojniške poklice kar precej, kar pa ne velja za lesarstvo. Tudi lesarski poklici so pred časom spadali med deficitarne.

Žal je zaradi trenutnih razmer v lesnopredelovalni industriji zdaj na trgu delovne sile precej lesarjev. Med mladimi ni zaznati interesa za te poklice.

Kdo bo opravljal fizična dela?

V tekočem šolskem letu so razpisali za 62.000 evrov štipendij, doslej so podelili približno polovico. Razpis za šolsko oziroma študijsko leto 2014/2015 je še vedno odprt, prijave sprejemajo do konca marca. »Na podlagi zbranih potreb pričakujemo 20 novih podpisanih pogodb in tri dodatne delodajalce,« je povedala Tadeja Pecman Penko iz RRA Zeleni kras. Ne pričakujejo, da bi jim uspelo razdeliti vsa razpisana sredstva. Novi zakon o štipendiranju namreč povzroča težave pri izvajanju sheme, ki je postala nezanimiva za posamezne potencialne štipendiste: ti se morajo po zaključku izobraževanja na posamezni stopnji obvezno zaposliti pri delodajalcu za najmanj eno leto. Na RRA ocenjujejo, da bo to negativno vplivalo na pridobivanje novih štipendistov in delodajalcev. To potrjujejo tudi izkušnje delodajalcev, ki so vključeni v shemo. V pivškem podjetju Sitor stiskalnice (letos imajo pet štipendistov) pravijo, da potencialni štipendisti to razumejo kot oviro pri nadaljnjem izobraževanju.

Po prejšnjem zakonu je namreč dijak lahko nadaljeval študij v dogovoru z delodajalcem, možen je bil začasen odlog zaposlitve brez finančnih posledic za štipendista. V Valkartonu Rakek pa poudarjajo, da dijaki, ki si želijo nadaljevati izobraževanje na višji stopnji, delodajalca postavljajo v dilemo: »Pri tem jih ne bi radi ovirali, po drugi strani pa je jasno, da bodo pri zaposlitvi morali začeti na začetku, zato so spremembe, ki se sedaj vnašajo na tem področju, zelo dobrodošle in so to, kar delodajalci potrebujemo.« Tudi v družbi Sitor stiskalnice opažajo, da ni zanimanja za poklicno izobrazbo in se zato bojijo, da v bodoče enostavno ne bo dovolj strokovnjakov za fizična dela.

Druga ovira pri dodeljevanju štipendij je posledica gospodarske krize, ki se v Primorsko-notranjski regiji trenutno odraža predvsem v težavah nekaterih večjih podjetij (odpuščanje in neporavnava sprotnih obveznosti do zaposlenih). Sicer na RRA Zeleni kras poudarjajo, da so štipendijsko shemo vzpostavili tudi zato, da bi dvignili izobrazbeno raven zaposlenih v regiji. Za Primorsko-notranjsko regijo je namreč značilna nizka, za slovenske razmere podpovprečna izobrazbena struktura.

S štipendijsko shemo spodbujajo tiste vrste izobraževanja, ki omogočajo zaposljivost v regiji in s tem preprečujejo beg možganov – to pa seveda spodbuja tako konkurenčnost gospodarstva kot tudi zaposlenih.

Sergeja Širca

Grafi – vir: RRA Zeleni kras

Štipendije-Graf2 Štipendije-Graf3

Ne spreglejte

V Vipavo, Postojno in Rakek prihaja hiperseksualna duokomedija!

Razvpiti Roman Vodeb že 270. v vlogi Sigmana Frojdeba Le kdo ne pozna kontroverznega psihoanalitika …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja