Obvestilo

Tudi v Postojni zabeležili 20 let višjega strokovnega šolstva v Sloveniji

V letu 2016 obeležujemo 20. obletnico nastanka  višjih strokovnih šol. Leta 1996 je namreč na pobudo gospodarstva nastalo prvih pet višjih strokovnih šol. Javne višje strokovne šole so bile ustanovljene kot organizacijske enote šolskih centrov. Višje strokovno izobraževanje v sistemu pokriva poklicno in strokovno izobraževanje in je obenem del visokega izobraževanja. Predavatelji morajo izkazovati posebne dosežke na pedagoškem in strokovnem področju, ki ga pokrivajo v okviru izvajanja študijskega programa. Poudarek je predvsem na njihovih praktičnih in projektnih izkušnjah, zato jih veliko prihaja iz gospodarstva.

Višja strokovna šola v Postojni deluje že 14. leto. V zborniku, ki je izšel ob 20. obletnici, je predstavila primere dobre prakse delodajalca, prispevek diplomanta ter zgodovino šole. Ustanovljena je bila v letu 2002 kot organizacijska enota Šolskega centra Postojna. V študijskem letu 2003/2004 smo vpisali prvo generacijo rednih in izrednih študentov programa Poslovni sekretar. Nadalje smo sledili izraženim potrebam okolja, zlasti gospodarstva, in v letu 2006 pridobili še višješolski program Strojništvo. V študijskem letu 2009/2010 smo začeli izvajati višješolski program Gozdarstvo in lovstvo, ki ga je pripravila Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, ministrstvo pa ga je dodelilo že delujoči Višji strokovni šoli v Postojni.

Ob 20. obletnici nastanka višjega strokovnega šolstva je v oktobru potekala slavnostna akademija na Brdu pri Kranju, na kateri je ministrica za izobraževanje dr. Maja Makovec Brenčič poudarila, da je na področju višjega strokovnega izobraževanja prehod na trg dela lažji kot v drugih delih izobraževanja. Kot govornik je nastopil tudi predsednik uprave Postojnske jame Marjan Batagelj, ki je kot predstavnik delodajalcev poudaril pomen praktičnega izobraževanja na delovnih mestih v podjetjih.

Skupnost višjih strokovnih šol je ob tem dogodku izdala tudi zbornik. V njem direktor Centra RS za poklicno izobraževanje Elido Bandelj  zastavi vprašanje »Kaj je dejansko bila in še vedno je dodana vrednost višješolskega študija?«  ter odgovarja »To, da se velik del študija izvaja na delovnem mestu pri delodajalcu in v realni sferi dela. To omogoča študentu, da skozi študij lahko rešuje konkretne probleme in pridobi ustrezna znanja, veščine in kompetence, potrebne za svoje delo. Delodajalcu pa omogoča, da spozna študenta kot bodočega delojemalca. Prednost višješolskega študija je tudi v tem, da so predavatelji akreditirani strokovnjaki iz podjetij, ki opremijo študente z najsodobnejšimi spoznanji iz stroke.«

Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenje, pa ugotavlja, da so diplomanti višjih strokovnih šol zaposljivi in zanesljivo opravljajo pomembno poslanstvo. V večjih gospodarskih družbah zasedajo mesta srednjega menedžmenta, pripravljeni pa so tudi za uresničevanje podjetniških idej. Proizvodnja prav tako zahteva izobražene in usposobljene kadre, za obvladovanje tehnologij, ki prihajajo.

Nada Vadnov, ravnateljica Višje strokovne šole

Foto: arhiv šole

Ne spreglejte

Pivška vaga na placu pri balincu zaživela v prenovljeni podobi

Konec junija je Trška skupnost Pivka odprla obnovljeno vago na placu pri balincu. V sklopu …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja