V ”harmoniko”zložena Postojna

Postojna – Pred dnevi so v Notranjskem muzeju Postojna odprli razstavo prav posebnih tiskovin, ki imajo od zadnje četrtine 19. stoletja pomembno promocijsko vlogo turističnih znamenitosti Postojne in okolice. Gre za razglednice, natisnjene v ”harmoniko” oziroma leporelle, ki so kot spominki v uporabi še danes.

Leporelli so v manjšem naboru sicer že predsatvljeni na stalni razstavi KRAS, Muzeja krasa, v delu, kjer so predstavljene najbolj znane slovenske turistične jame. Sodijo namreč med izdelke, ki so  podpirali v tistem času hitro razvijajočo se turistično industrijo.  Poleg vlaganja v infrastrukturo, skrbi za primerno namestitev gostov in njihovo ugodje, je bilo potrebno gosta tudi znati pritegniti v naše kraje. ” In ker stalna razstava ne omogoča temeljitejšega vpogleda v samo promocijo, tokrat predstavljam leporelle kot drobec iz bogatega niza tovrstnih tiskovin, ki so jih v skoraj 200-letnem turističnem razvoju Postojnske jame pripravili vsakokratni upravitelji jam,”pove avtorica razstave Alenka Čuk iz Notranjskega muzeja Postojna.

V ospredju motivi Postojne, jame in okolice

Leporelli so tiskovnina iz dolgega zgibanega traku papirja, včasih so zloženi tudi v snopič,  ali, kot je moč videti na razstavi, speti v pahljačo. Formati so različni, na njih pa najdemo podobe Postojne: vhod v jamo in druge najbolj prepoznavne  in zanimive motive iz njene notranjosti, med drugimi Zaveso, Briljant, Plesno dvorano, Kalvarijo in Šotor. Niso pa izvzeti niti kraji, ki jih je vredno obiskati v okolici: Predjamski grad, Planina, Haasberg in Planinska jama, Rakov Škocjan, Tkalca jama, Kobilarna v Prestranku.  ”Motivi so si pravzaprav zelo podobni skozi ves čas izdajanja, morda v novejših najdemo še kakšen drug motiv, npr. Palčka, Ruski most in jamsko železnico, ” razloži Čukova in doda ”na razstavi predstavljam leporelle iz zbirke muzeja, hranimo okoli 35 dobro ohranjenih primerkov, in iz dveh zasebnih zbirk. V ospredju so seveda tisti z motivi Postojne, jame in okolice, le eden ‘prinaša’ pozdrave iz Škocjanskih jam. Med založniki in izdajatelji (tiskarji) naj omenim imeni Maksa Šebra in Antona Boleta, obeh dobro poznanih založnikov »postojnskih razglednic«, sicer pa so bili izdajatelji  tovrstnih tiskovin  upravljalci jame. Zame najbolj zanimiv, že omenjeni leporello »pahljača«, je bil izdelan v Leipzigu.”

Leporello se je kot posebna promocijska tiskovina v Evropi razcvetela v drugi polovici 19. stoletja, čeprav nekaj podobnega, kar spominja nanje, na nemških tleh srečamo že v 9. stoletju, v islamskem svetu pa se pojavlja od 16. stoletja dalje. Leporelle z motivi jam so pozneje izdajali v različnih delih Evrope, v  Sloveniji in na Češkem že v zadnji četrtini 19. stoletja, svoj razcvet pa so doživeli v začetku novega stoletja.  Ob razstavi V ”harmoniko” zložene podobe Postojne in njene jame, ki bo odprta do konca meseca, so  izdali tudi zgibanko, ki po obliki spominja na leporello, v kateri zgodovino te posebne tiskovnine tudi temeljito predstavijo.

Dragana Čolić

Foto: Valter Leban