V Parku vojaške zgodovine bodo tudi letos, tokrat že trinajstič, v jesen zakorakali z že tradicionalnim Festivalom vojaške zgodovine. Gre za osrednjo prireditev Parka ob zaključku letne sezone, ki bo obiskovalcem na tretji septembrski vikend zopet postregla z odmevnim sklopom muzejskih dogodkov ter pestrim in bogatim festivalskim programom.
Poudarek letošnjega festivala bo na zgodovini letalstva. V prvi vrsti zato, ker slovensko vojaško letalstvo letos praznuje častitljivih 100 let. Pred koncem leta 1918 je bila namreč ob razpadu Avstro-Ogrske v Ljubljani osnovana prva slovenska vojaška letalska enota, Ljubljanska letalska stotnija, kateri so se v navdušenju nad nastankom nove države pridružili številni slovenski piloti iz avstro-ogrskega vojaškega letalstva. Letalska enota, ki je pod okriljem enot generala Rudolfa Maistra delovala tudi v bojih za slovensko severno mejo, je sprva razpolagala le s petimi letali. Tri izmed njih so 12. januarja 1919 poletela nad Koroško s ciljem obstreljevanja avstrijskih enot in se z uspešno izvedbo prvega izvidniško-bojnega poleta letalske stotnije zapisala v zgodovino. Ta dan obeležujemo kot rojstni dan slovenskega vojaškega letalstva in 15. letalski polk Slovenske vojske si je ta dan izbral za svoj praznik.
Dve razstavi – dva pogleda na letalstvo
Obiskovalci si bodo lahko kot dodatno festivalsko ponudbo ogledali dve tematski razstavi, in sicer razstavo Ljubljanska letalska stotnija, ki jo je pripravil Vojaški muzej Slovenske vojske, in fotografsko razstavo Letala in helikopterji Slovenske vojske. Še večje zanimanje obiskovalcev bo najbrž pritegnila predstavitev helikopterjev 15. polka, ki se bo tako v soboto kot nedeljo predstavljal na osrednji ploščadi Parka vojaške zgodovine. Statična predstavitev bo v nedeljo popoldne nadgrajena še z dinamično predstavitvijo letalskih enot Slovenske vojske.
Z letalstvom so povezane tudi nove pridobitve v Parku vojaške zgodovine in bodo ob festivalu prvič na ogled obiskovalcem. Brez dvoma bodo vse ljubitelje vojaške zgodovine in letalstva zelo zanimale razbitine letala Supermarine Spitfire F.IX MJ116, ki se je pred natanko 75 leti, 18. septembra 1944, zrušil ob Ižanski cesti v Ljubljani. Letalo je bilo del 73. eskadrilje zračnih sil Združenega kraljestva (RAF) in je tega dne skupaj z nekaj letali poletelo z letališča Canne pri Foggii. Cilj je bilo vojaško letališče v ljubljanskem Polju, kjer so lovci poškodovali več sovražnikovih letal, zatem pa napadli še železniško progo Ljubljana Zalog. Letalo MJ116, ki ga je pilotiral vodnik Peter J. Clark, je pri tem zadel izstrelek nemške protiletalske obrambe. Na obrobju Ljubljane je pilot iz njega izskočil, letalo pa je strmoglavilo na barjansko zemljišče. Del razbitin se je pogreznil v barjanska tla, del pa so kmalu raznesli. Ideja o izkopu ostankov letala je tlela že dolgo, ob 75-letnici njegovega padca pa je v drugi polovici avgusta Arheološki raziskovalni konzorcij za Ljubljano po naročilu Muzeja in galerij mesta Ljubljane izvedel arheološko izkopavanje in dvig ostankov lovca spitfire. Šlo je za prvo sistematično arheološko izkopavanje tovrstnih ostalin vojaških konfliktov 20. stoletja v Republiki Sloveniji, ki je poleg ostankov tega ikoničnega letala zagotovilo tudi pomembne izkušnje za bodoče raziskave. Razbitine letala bodo skupaj z manjšo razstavo o tem letalu in predstavitvijo arheoloških izkopavanj v okviru festivala že na ogled javnosti.
V okviru festivala si bodo lahko ljubitelji letalstva ogledali še eno pridobitev Parka vojaške zgodovine, in sicer vojaško trenažno letalo UTVA Aero 3, ki ga je Park vojaške zgodovine odkupil od Aerokluba Josip Križaj Ajdovščina. Letala Aero 3 so prvič poletela leta 1956 in so služila šolanju vojaških pilotov, kasneje pa so bila dodeljena letalskim klubom po vsej Jugoslaviji. Na njih so tako leteli in pridobivali znanje tudi številni slovenski piloti, tako da si Aero 3 nedvomno zasluži svoje mesto v zbirki Parka vojaške zgodovine. Tudi v luči dejstva, da gre za edini primerek tega tipa letala z originalno barvno shemo v Sloveniji, je to pomemben prispevek k ohranjanju bogate slovenske letalske dediščine.
Za »prizemljene« pa vestringa, pohod in tanki …
Festival vojaške zgodovine pa ne bo razočaral tudi tistih, ki jih letalstvo ne zanima preveč in so raje bolj pri tleh. Zanimivega dogajanja bo tudi zanje več kot dovolj. Že v petek, 13. septembra, bo tako v Parku potekala seznanitev vojaških obveznikov – Vestirnga 2019, ki jo pripravlja Uprava za obrambo Postojna. Vestirnga/vizita/štelunga so različna poimenovanja za nabor, ki je svojčas predstavljal pomembno prelomnico v življenju mladih fantov. V nekaterih slovenskih pokrajinah se je dolgo ohranjal kot barvit običaj z okrašenimi vozovi fantov iz posameznih vasi. Tradicija je bila z ukinitvijo nabornega sistema dokončno prekinjena, a jo skušamo v Parku skupaj z Upravo za obrambo iz Postojne obuditi in ohraniti kot živo dediščino.
Festivalsko dogajanje se bo nadaljevalo v soboto, 14. septembra, z dnevom odprtih vrat v Vojašnici Stanislava Požarja v Pivki. Poleg pestrega programa v edini tankovski vojašnici Slovenske vojske bo obilica dogodkov tudi v Parku. Pohodniki se bodo tako lahko udeležili pohoda do podzemne utrdbe Alpskega zidu na Primožu, prikazan bo del vozne tehnike, potekalo bo postavljanje vojaških taborov iz različnih zgodovinskih obdobij, organizirani bodo vodeni ogledi po stalnih in gostujočih razstavah Parka ter ogledi Depojev državnih muzejev v objektu D.
… in čisto pravi vojaški napad
Višek festivalskega dogajanja bo v nedeljo, 15. septembra. Obiskovalci si bodo lahko cel dan ogledovali vojaškozgodovinske tabore različnih vojska, ki jih bodo pripravila različna ponazoritvena društva iz cele Slovenije. Skupaj z njimi pripravljamo v Parku ob 14. uri tudi ponazoritev vojaškega spopada iz druge svetovne vojne. Obiskovalci ne bodo prikrajšani niti za škripanje tankovskih gosenic, saj nameravamo v demonstracijskih vožnjah pokazati vso vozno zbirko Parka vojaške zgodovine, ki nima konkurence v tem delu Evrope. Z demonstracijskimi vožnjami svojih bojnih vozil se bo predstavila tudi Slovenska vojska.
Tradicionalni festival je vsako leto nekakšna prelomnica, ko v Parku vojaške zgodovine, ki je že postal največji muzejski kompleks pri nas, pokažemo nove pridobitve in razširjeno ponudbo. Tudi letos bo tako. V Depojih državnih muzejev si bodo tako lahko obiskovalci prvič ogledali poleg zbirk v pritličju in prvem nadstropju še nove zbirke v drugem nadstropju, in sicer »izvleček« zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije (del likovne zbirke, protokolarna darila nekdanjega predsednika republike Milana Kučana, zbirko predsedovanja Svetu Evropske unije, zbirko orožja od druge svetovne vojne do samostojne Slovenije).
Nasploh pa so v Parku zelo zadovoljni z letošnjo turistično sezono, saj so do konca avgusta zabeležili kar 29,5-odstotno rast obiska. Prepričani so, da bodo nove pridobitve privabile še nove obiskovalce in prispevale k nadaljnji rasti in razvoju Parka vojaške zgodovine.
PVZ / Uredništvo NzN
Foto: Valter Leban in Simon Avsec