Novice z Notranjske Povemo vse
Postojna – V potresu se zruši del zdravstvenega doma, v katerem ostane ujetih prek 50 pacientov in običajno število zaposlenih. Na pomoč priskočijo ekipe nujne medicinske pomoči iz več občin, gasilci, ekipi prve pomoči Civilne zaščite Postojna in Pivka, redarji in policisti. So dovolj usposobljeni? Odgovor na to vprašanje so iskali na sobotni vaji reševanja v primeru potresa, ki ga je organizirala služba nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Postojna, in v kateri je sodelovalo prek 200 udeležencev.
»Znanje ni dovolj, potrebne so izkušnje,« pove direktorica ZD Postojna dr. med Irena Vatovec Progar in doda: »Odločitev za vajo je zorela nekaj let, ker je organizacija zelo zahtevna. Razlog pa je kot vedno želja po preverjanju organizacije dela, sodelovanja med zelo različnimi udeleženci v vaji in dejstvo, da smo že dvakrat sodelovali v množični nesreči na avtocesti, kjer smo že pridobili nekaj izkušenj in smo jih želeli deliti z drugimi.«
Velik poudarek vaje, na kateri je sodelovalo deset ekip nujne medicinske pomoči iz Postojne, Sežane, Ilirske Bistrice, Logatca, Cerknice in Ajdovščine, gasilci Gasilske zveze Postojna, bolničarji Rdečega križa Postojna-Pivka, policisti in redarji ter seveda ponesrečenci, katerih maska je bila zelo prepričljiva, je bil na vzpostavitvi primarne triaže in varnosti ekip, ki pridejo na pomoč. »Vaje je bila zahtevna, sploh za tiste, ki so prvi vstopili v objekt. Na začetku je bilo nekaj zmede, ker niso takoj prešli na vzpostavitev primarne triaže, a je zatem dobro stekla.« pove pomočnik vodje postojnske NMP David Poljšak, ki mu je bila dodeljena vloga opazovalca.
»Vaja je potrdila, da velike dogodke rešuje dobra organizacija. Dobra organizacija in komunikacija, sodelovanje med službami, dobra primarna na to pa še sekundarna triaža ter primerna distribucija poškodovancev«, pove Gregor Vidrih, vodja vaje in doda: »Bistvo vaje ni v tem, da stvari tečejo, kot bi si želeli, temveč da se učimo iz napak. Za nas je ključnega pomena, da se vsi udeleženi v vaji zavedajo, katere zadeve niso dobro tekle, saj le tako lahko odpravimo sistemske sive lise.«
Da je simulacija reševanja ponesrečencev po potresu dosegla svoj namen, pove tudi direktorica ZD Postojna Irena Vatovec Progar, saj je potrdila že prej opažene šibke točke, za katere so tudi predlagali izboljšave. »Če govorim iz lastne izkušnje opazovalke oziroma organizatorke, so ugotovitve naslednje: zelo težko je stopiti v čevlje prvega triažerja, se pravi pustiti človeka in reševati po sistemu, ki se ga sedaj učimo. Prav tako se mi zdi zelo pomembno, da je zaposlenim težko prestopiti v vlogo vodje, da rečemo, ne boš kot najboljši reševalec reševal, temveč boš vodil, to pomeni, da se boš umaknil iz sektorja za katerega si zadolžen in boš organiziral delo. To je velik izziv za tiste, ki nimajo teh izkušenj.« Na vaji se je izkazalo, da je zelo pomembna komunikacija med različnimi vodji, za katere bodo priporočili ustanovitev štaba, ki je bil tokrat fiktivno vzpostavljen. Dosedanje izkušnje iz množičnih nesreč pa so pokazale, da je nudenje pomoči poškodovanim v množičnih nesrečah proces, saj ne gre spregledali, da ljudje po nesreči rabijo tudi ustrezno psihološko pomoč.
DČ
Foto: Janez Mandeljc
