Postojnska jama Triglav
Obvestilo

Vojnovićevi Čefurji navdušili tudi postojnsko publiko

Mimo je tretja predstava gledališkega abonmaja v Postojni. Abonenti so vnovič zasedli svoje sedeže v Kulturnem domu Postojna in si ogledali monokomedijo Čefurji raus.

 

Čefurji raus je v osnovi slovenski moderni roman, ki ga je napisal režiser, scenarist, kolumnist, pesnik in pisatelj Goran Vojnović. Knjiga je bila večkrat ponatisnjena, temu uspehu pa je sledil še prenos zgodbe tako na filmski trak kot na gledališki oder. Od takrat je predstava doživela številne ponovitve in požela zavidljive uspehe. V več kot uri trajajoči predstavi nas igralec namreč ujame v svoj primež edinstvene energije, ki do zadnje besede ne upade.

Glavni junak je Marko Đorđić. Trenira košarko, hodi na Center strokovnih šol, druži se s prijatelji, s svojo družino pa živi na Fužinah in je čefur. Njegov oče Radovan in mama Ranka sta prišla iz Bosne, da bi si v Sloveniji ustvarila boljše življenje. Oče si želi, da bi njegov edini sin postal košarkar, zato ga sinova neuspešnost v šoli ne moti. Stvari se zapletejo, ko Marko preneha trenirati košarko in ne ve, kako bi to povedal svojemu očetu. S prijatelji se ga napijejo, razgrajajo na avtobusu, zato šofer pokliče policijo, ki jih odpelje in pretepe. Maščevanje vozniku prinese še več težav, saj zaradi udarcev pade v komo. Konec privede so očetove odločitve, da Marka do nadaljnjega pošlje k sorodnikom v Bosno. Na vlaku Marko premišljuje o Bosni, svojih sorodnikih in o svojem življenju.

Središče gledališke predstave zaseda samostojni nastopajoči, ki nam doživeto opiše dogodke. Hkrati je neizprosen kritik, saj z ostrimi refleksijami razkriva življenje manjšinskega prebivalstva države ter odkriva stične točke in razkole med večinskim slovenskim prebivalstvom in čefurji. V predstavi ni scene, glasbe ali dodatnih efektov luči. Temeljno moč črpa iz besedila in pripovedne tehnike glavnega igralca. Predstavo odlikuje živa in aktualna govorica, ki je svojevrstna mešanica slovenščine, jezikov bivše Jugoslavije in pouličnega slenga. Igralec odlično preklaplja med različnimi liki, da nemoteno sledimo pripovedi. Skozi smeh in solze gledalcu povzame realnost iz fužinskega blokovskega naselja, od vrojene potrebe po identifikaciji z nogometnim klubom do sistema vrednot, kiča, čustvovanja in fužinske stigme ali avtomatičnega razlikovanja zaradi »pol strešice«.

Maja Batagelj

Ne spreglejte

Zmaga življenja – likovna razstava Ande in Janeza Ovsca

Toliko sinergije kot je je bilo minuli petek zvečer na odprtju razstave, toliko vzajemnega spoštovanja …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja