Obvestilo

Z dolgoročnim varčevanjem do izpolnitve željá

V oktobru, mesecu varčevanja, je vprašanje depozitov še toliko bolj v ospredju kot sicer. In motite se, če mislite, da v času gospodarske krize ljudje ne varčujejo! Gospa Sonja Anadolli, predsednica Uprave Deželne banke Slovenije, banke, ki je doma predvsem na podeželju, trdi ravno nasprotno  in za naše bralce med drugim predstavlja oblike varčevanja.

Kakšne oblike depozitov ponuja vaša banka in katere so trenutne najbolj ugodne? Kakšne obrestne mere lahko ponudite svojim strankam?

V naši banki imamo v mesecu varčevanja več akcij, prirejamo pa tudi dneve odprtih vrat, da strankam predstavimo našo ponudbo. Smo namreč banka, ki praktično živi od depozitov.

Pomembno pa je, da varčujemo skozi vse leto.  Najprej za t.i. finančno rezervo za slab(š)e čase, še posebej v negotovih gospodarskih razmerah, ko je tveganje za izpad dohodka veliko večje. Seveda pa varčujemo tudi zato, da si v prihodnosti izpolnimo kakšno željo ali finančno pomagamo svojim otrokom oziroma vnukom.

Banke strankam ponujamo kratko- in dolgoročne depozite. Pri prvih gre za vezavo sredstev do enega leta, pri drugih za vezavo, daljšo od tega obdobja. Za katero obliko varčevanja se stranka odloči, je odvisno od tega, koliko časa privarčevanih sredstev ne potrebuje. Strankam v splošnem svetujemo, da sredstva vežejo za daljše obdobje, saj so pri dolgoročnem varčevanju obrestne mere bistveno višje – v naši banki se gibljejo od 2,05% do 2,75%, odvisno od dobe in zneska vezave. Odločijo se lahko tudi za izplačevanje obresti v krajših obdobjih, kar pomeni, da kljub dolgoročni vezavi mesečno prejemajo obresti, ki so jih zaslužili z vezavo.

Nekatere stranke se odločajo za vpogledne vloge z zelo nizkimi obrestnimi merami, da imajo sredstva, če jih potrebujejo, takoj na voljo. Na tem mestu bi poudarila, da varčevalcem, ki imajo v naši banki depozit, omogočamo najem premostitvenega kredita po obrestni meri depozita. Tako jim vezave ni treba prekiniti, obenem pa lahko s privarčevanimi sredstvi, če jih potrebujejo, takoj razpolagajo.

Najpogosteje stranke varčujejo v evrih, ponujamo pa tudi možnost varčevanja v nekaterih drugih valutah, kot so, denimo, ameriški dolar, britanski funt in švicarski frank.

Na kakšne načine še lahko varčujemo?

Varčujemo lahko tudi prek različnih skladov, smo posredniki nekaterih med njimi, ponujamo tudi obročna varčevanja. Pri tem naj omenim, da ponujamo značilno varčevanje za kmete oziroma za bodoče prevzemnike kmetij. Če, denimo, varčujejo štiri leta, dobijo ugodnejšo obrestno mero za kredit, obenem pa tudi nekoliko višjo obrestno mero za depozit za to obdobje.

Strankam, ki nimajo privarčevanih sredstev za vezavo depozita, svetujemo obročno varčevanje, pri katerem mesečno vplačujejo določen znesek in tako privarčujejo. Pri obročnem varčevanju je določen minimalni znesek mesečnega vplačila, če želijo stranke kdaj vplačati več, pa to, seveda, lahko storijo. Prav tako se lahko obročno varčevanje zamrzne oziroma podaljša, če kdaj nimajo dovolj sredstev za varčevanje. Pri obročnem varčevanju ponujamo fiksne obrestne mere do 2,55%.

Še vedno omogočamo varčevanje s hranilno knjižico. Posebej ga cenijo starejši varčevalci, ki so na hranilno knjižico navajeni in se za drugo obliko varčevanja težko odločijo. Kot zanimivost naj dodam opažanje, da v zadnjem času veliko starejših varčuje za svoje vnuke.

Ali ljudi kljub gospodarski krizi, ko številni komaj preživijo mesec,  zanima varčevanje?

Ljudje se kljub slabim gospodarskim razmeram še vedno odločajo za varčevanje, so pa pri svojih odločitvah bolj previdni. Z veseljem povem, da v naši banki beležimo stalno rast vezanih sredstev prebivalstva. Lani smo imeli 30 do 40 milijonov evrov povečanja depozitov, odvisno od obdobja. Stranke si s privarčevanimi sredstvi kupujejo trajnejše dobrine, si omogočijo dopust …

Koliko depozitov je imela DBS ob polletju in kaj to pomeni v primerjavi z lani?

Imamo okoli 650 milijonov evrov depozitov, kaj je za vsaj 40 milijonov več kot lani. Značilni za našo banko so prilivi iz subvencij, kar dobra tretjina v Sloveniji jih je, čeprav imamo le 2% bilančne vsote. Zato imamo tudi večja nihanja: ko kmet dobi subvencijo, se nam depoziti povečajo tudi za 90 milijonov.

Deželna banka Slovenije je med redkimi, ki se v preteklosti ni zapletala v t. i. slabe posle. Kaj to pomeni za vaše poslovanje? Ali imate občutek, da vam ljudje zato bolj zaupajo svoje prihranke?

V to sem prepričana. Kakih večjih dvigov depozitov zaradi prehajanja v druge banke ne zaznavamo, res pa je, da na nekatere slabe kredite tudi mi nismo bili imuni, vendar smo se »samosanirali«, brez pomoči države.

DBS je banka z več kot 100-letno tradicijo, izhajamo iz kmetijskega sektorja. Veljamo za bolj konzervativno banko, kar se je v teh časih izkazalo za pozitivno. Tudi mi bomo morali slabiti posamezne slabe naložbe, vendar je obseg obvladljiv.

Naj še omenim, da aktivno pristopamo tudi k reševanju podjetij, ki so se znašla v težavah. Tako smo z naložbo v Semenarno Ljubljana rešili podjetje z več kot 250 zaposlenimi, ki edino v državi opravlja dejavnost proizvodnje semen in ohranjanja izvorno slovenskih sort semen vrtnin in poljščin.

Tesno smo povezani tudi z zavarovalnicami, ponujamo praktično vse zavarovalne produkte, imamo tudi leasing podjetje. Smo edina banka, ki ima zavarovalnico agro, to je specializirana zavarovalnica za zavarovanje kmetijskih pridelkov.

Stalno bazo strank povečujemo z vse več novimi, obseg vlog pa kaže na to, da nam ljudje zaupajo. Z vzdrževanjem visoke ravni likvidnostnih rezerv, s katerimi lahko v vsakem trenutku krijemo vse obveznosti, zagotavljamo varnost našim deponentom in posledično varnost banke.

Za DBS velja, da je to kmečka banka, saj je tudi nastala zato, da bi bila servis kmetom in kmetijstvu. Kako dober servis ste jim?

V banki nadaljujemo tradicijo nekdanjih hranilno-kreditnih služb, ki so delovale v okviru kmetijskih zadrug. Smo tudi v večinski lasti slovenskega zadružnega sistema in vodilna banka na področju agroživilstva in slovenskega podeželja. Po usmeritvi smo sicer univerzalna banka s široko ponudbo za prebivalstvo in gospodarstvo, a smo močno vpeti v podeželje, zato je velik del poslovanja usmerjen h kmetovalcem, kmetijskim zadrugam in živilsko-predelovalnim podjetjem. Zaradi dolgoletne tradicije potrebe kmetovalcev dobro poznamo in jih razumemo. Tako jim ponujamo paket za dopolnilno dejavnost na kmetiji, ki jim omogoča finančno ugodnejše bančno poslovanje, ugodne gotovinske in namenske kredite za nakup kmetijskih zemljišč z dobo vračanja 30 let ter kredite, prilagojene ciklom kmetijske proizvodnje. Sodelujemo s številnimi kmetijskimi zadrugami in podjetji z agroživilskega področja. Kako dober servis smo jim, lahko izmerimo z zadovoljstvom strank. In lahko rečem, da imamo zadovoljne kmete, na kar smo zelo ponosni in nam daje največji zanos pri našem delu.

Koliko poslovalnic imate v notranjski regiji in okolici? Kako vas sprejemajo na podeželju?

Naše poslovalnice so na Vrhniki in Dobrovi, v Logatcu, Cerknici in Starem trgu. Če gledamo širše, bi dodala še poslovalnice v Postojni, Pivki in Ilirski Bistrici. S 85 enotami ima naša banka tretjo najobsežnejšo mrežo poslovalnic med bankami v Sloveniji. Za razliko od marsikatere druge banke poslovalnic ne zapiramo, dogovarjamo se celo za odprtje novih. V skladu z našim sloganom »Vedno blizu« imamo poslovalnice tudi v manjših krajih, kar prebivalci pozdravljajo.

Delničarji so 14. oktobra potrdili dokapitalizacijo. Kaj to pomeni za banko? Ste si oddahnili?

Mislim, da je bila to po dolgem času skupščina s 100-odstotno potrditvijo sklepov, kar je gotovo razlog za zadovoljstvo, tako za lastnike kot tudi za vse zaposlene. Banko moramo dokapitalizirati v višini štirih milijonov in verjamemo, da nam bo to uspelo do novega leta.

Misel za konec?

Veliko ljudi je prepričanih, da je postopek menjave banke zapleten in dolgotrajen, pa temu ni tako. Posameznikom, ki se odločijo, da bodo začeli sodelovati z našo banko, zamenjavo uredimo mi.

Bralke in bralce Novic z Notranjske pa vabim, naj nas obiščejo v njim najbližji poslovalnici Deželne banke Slovenije in se prepričajo o široki in cenovno zelo ugodni ponudbi.

Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen

Sonja Anadolli-stoje-za objavo3

Sonja Anadolli, predsednica Uprave DBS, Logatčanka, pred logaško poslovalnico banke

Ne spreglejte

LL Grosist v Idriji odprl specializirano prodajalno LL Viva

Idrija je dobila novo sodobno specializirano prodajalno LL Viva z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.