Z gibanjem do zdravja – tudi na delovnem mestu

V podjetju ebm-papst Slovenija v Podskrajniku (nekdanja Ydria Motors) je v tednu med 21. In 25. novembrom potekal projekt  Teden zdravja, ki si ga začeli pred dvema letoma. »Ob bolniških odsotnostih in dejstvu, da se premalo gibljemo in kot posamezniki na sploh premalo skrbimo za zdravje, smo v podjetju razmišljali, kaj bi v prid ozaveščanju o pomenu zdravja naredili in se odločili za uvedbo dneva zdravja,« pojasnjuje prokuristka Sara Čučnik.  »V prvi ekipi, ki smo jo sestavljali Blanka Abram Sušelj, generalni direktor Jošt Rupnik, Tanja Čuk Grdadolnik, Mitja Pellis, Damjan Bajt, Ivan Pivk oblikovalec Robert Manfreda in jaz, smo začeli razmišljati, katere aktivnosti bi lahko vključili. Prva zamisel je bila smoothie, ki ga ponudimo zaposlenim, uvedli smo ponudbo jabolk, organizirali smo izobraževanja in kmalu ugotovili, da se je aktivnosti nabralo za cel teden. Odločili smo se torej, da bo to za nas Teden zdravja.« Letos ga pripravljajo že tretjič zapored, ponudba smoothijev in ponudba jabolk sta stalnici,  v kuhinji se dogovorijo tudi za varovalni menu,  vsako leto pa pripravijo še kaj, kar je neposredno povezano z zdravjem.  »Dve leti smo z Zdravstvenim domom  Postojna opravljali meritve sladkorja, krvnega tlaka in Cooperjev test,« dodaja Čučnikova. Pa je sočasnost Tedna zdravja z dnevom slovenske hrane predvidena?  »To se nam je posrečilo. Lani smo imeli  celo v sklopu roza tedna predavanje rak dojk, letos je rak prostate,« pravi sogovornica.

V takih zgodbah je pomemben tudi »hišni marketing«,  zato so organizatorji projekta Teden zdravja izdelali plakat, ki je zaposlene opozarjal na dejavnosti, ti pa se nanje odzivajo v lepem številu. »Letos se je na meritve vratnih žil sprva odzvala samo manjša skupinica zaposlenih, zdaj pa čas meritev vsak dan podaljšujemo,« ugotavlja Čučnikova.

Padec kratkotrajnih in rast dolgih bolnišk

V ebm-papst Slovenija opažajo, da se število kratkih bolniških odsotnosti, to je do 30 dni, zmanjšuje, več pa je v zadnjih dveh leti dolgih bolnišk, nad 30 dni. Medtem ko je bila doslej najpogostejši razlog za bolniško odsotnost hrbtenica, je v zadnjih dveh letih kot vzrok v porastu depresija. Lani in predlani so zato na to temo pripravili  predavanje. Namen tega je učenje učenja  za dolgoročno vitalnost. »Zavedati se moramo, da marsikaj lahko naredimo sami zase in da na svoje življenje lahko sami vplivamo.  Če nič drugega, ko je najhuje, vstanemo in gremo teč ali pa na sprehod. Da se naučimo imeti radi sami sebe,« poudarja Čučnikova.

Po njenih besedah se v podjetju že dve leti srečujejo z željo, da bi med kratkimi odmori organizirali gibanje na delovnem mestu, zato so lani so v svoj krog povabili predavateljico fizioterapevtko,  ki je zaposlenim razložila, kakšen pomen ima tovrstna telesna dejavnost. Letos so zato za teden dni poskusno uvedli  dvakrat po pet minut telovadbe, prvič za dopoldansko izmeno ob 8.05,  drugič  ob 16.05, obenem pa imajo še skupino predavanj  Učenje učenja za dolgoročno vitalnost.

Za dobro počutje na delovnem mestu

»Vse te aktivnosti niso samo zgodba o ozaveščenosti o pomenu zdravja, temveč tudi zgodba, da se ljudje dobro počutijo na delovnem mestu,« poudarja sogovornica in kot zanimivost dodaja,  da so v sklopu teh aktivnosti pred dvema letoma objavili tudi razpis za najboljši logotip za Teden zdravja.  »Med številnimi različnimi zamislimi smo izbrali zamisel  kolegice Nine Horvat, ki je tedaj  še za staro ime Ydria Motors naredila čudovit logotip.«

Minute za boljše počutje

Kot je povedala Blanka Abram Sušelj telovadbo vodita dve študentki a fakultete za šport. »Takoj ko se odmor zaključi, pričnemo z vadbo v proizvodnih halah A in B. Voditeljici zaposlene ob glasbi popeljeta skozi vaje za gibljivost hrbtenice in vratu, kolikor pač lahko naredimo v petih  minutah.« Odziv je  različen, v eni proizvodni hali drugačen kot v drugi, pravi Abram Sušljeva.  »Nekateri so navdušeni in bi radi še več, drugi zadržani in samo opazujejo.«  V podjetju razmišljajo, da bi takšno razgibavanje organizirali tudi v pisarnah. Pripravili bodo tudi zgibanko z opisom vaj.

»Namen je, da bi to dejavnost kot obvezni projekt uvedli v naš delovni čas, pri čemer nas podpira tudi hišni sindikat,«  ob koncu pogovora doda prokuristka  Sara Čučnik.

Blanka Markovič Kocen