Z utripajočimi lučmi v politiko

Xhevdet Hoxha slovi kot najhitrejši reševalec na Postojnskem. Priljubljeni Postojnčan se je v tem mandatu začel spogledovati tudi s politiko, saj bi želel  aktivno sodelovati pri reševanju problemov sokrajanov. Reševalec, ki že 20 let z utripajočimi lučmi drvi po regiji, ne mara dvoličnežev, žalostne zgodbe ljudi pa mu pogosto zlezejo pod kožo. Sobotni pogovor sva prestavljala iz ure v uro, na urgenci je bilo namreč živo, a sva se naposled le uspela srečati.

Xhevdet je s Kosova v  Slovenijo prišel leta 1980, kot vojak v Ajdovščino.  Decembra je vojsko zapustil in odšel domov na enomesečni dopust,  potem pa se je vrnil in ob takratnem pomanjkanju zdravstvenih delavcev kot laboratorijski tehnik dobil službo v zdravstvenem domu v Postojni. Njegova družina je ostala na Kosovem.

Znano je, da so albanske družine med seboj zelo tesno povezane. Kako so sprejeli vaš odhod?

Takrat so bile razmere, zlasti politične, na Kosovu zelo zaostrene, gospodarska kriza pa huda. Po eni strani so bili starši zadovoljni, da sem odšel v Slovenijo. Nekatere moje sošolce so namreč po končani šoli zaprli celo za šest ali sedem let. Taka je pač bila tedanja srbska politika in tudi mene bi najbrž doletela enaka usoda, če bi ostal na Kosovem.

V postojnskem zdravstvenem domu sem dolga leta delal v laboratoriju, medtem pa je laboratorijske tehnika tako napredovala,  da nas je bilo zaposlenih preveč in mi je direktor ponudil zaposlitev na urgenci. Ponudbo sem sprejel in zdaj že skoraj 20 let delam kot reševalec.

Vaše delo je verjetno zelo stresno in brez urnika…

Drži, tako fizično kot psihično je naporno, delovnika ne poznam. Zmeraj me lahko pokličejo tudi od doma. Organizirani smo tako, da je ena ekipa na delu, druga je doma v pripravljenosti.

Ali se spomnite kakšnega dogodka, ki vas je v tem dolgoletnem delu reševalca zelo prizadel?

Spomnim se mnogih dogodkov, ki so me močno prizadeli. Psihologinja me je nekoč vprašala, če te zgodbe nosim s seboj,  pa sem zanikal. A sem se jih v naslednjih minutah vseh spomnil, torej so bile vendarle v meni. Najhuje je z otroki. Ko je otrok poškodovan …  V teh primerih ne moreš biti ravnodušen …

Katere so po vašem mnenju kvalitete dobrega reševalca?

Biti mora miren, odličen voznik, podkovan z znanjem, z  dobro telesno kondicijo, ne sme biti paničen. Ekipo na intervenci sestavljamo dva tehnika in zdravnik in delamo vsi vse. Ko damo pacienta v avto, moram biti kot voznik povsem priseben. Voziti reševalno vozilo je nekaj povsem drugega kot osebni avto. Ljudje, ki ti hočejo pomagati, ti delo pogosto še bolj otežijo. Zavirajo na primer  sredi križišča, na ovinku … Biti moraš zelo predvidljiv.

Ste verni?

Sem.

Katere veroizpovedi?

Islam.

Živi v Postojni večja albanska skupnost?

Po mojih podatkih nas tu živi okoli 300.

Kako se med seboj povezujete?

V Postojni zelo slabo, v Izoli in Kopru, na primer, dosti bolje. Po spremembi zakonodaje, ki je odpravila otroški dodatek, so se mnoge družine vrnile domov.

Imate otroke?

Imam dve hčeri, Zano in Afrodito in tudi že vnuka.

Kako ste zašli v politiko?

Zanimalo me je, če lahko probleme sovaščanov aktivno  pomagam reševati.

Ali se vam zdi, da kot občinski svetnik lahko kaj naredite za albansko skupnost?

Zaenkrat nekih velikih potreb nimajo, čutim pa, da moram delati na tem, da bi bili bolj povezani. Ta skupnost potrebuje več zaščite. Delodajalci se z mojimi rojaki  igrajo, ne izplačujejo jim plač, prispevkov … Treba jih je zaščititi.

Ali ste v koaliciji z županom?

Nisem v koaliciji, kar pa ne pomeni, da župana Marentiča ne podpiram.

Katero stranko zastopate v občinskem svetu?

Tek za napredek.

Postojnčani vas imajo po mojih informacijah zelo radi. Čemu to pripisujete?

Zelo dolgo sem že v Postojni, aktiven sem bil tudi v športu,  nisem konfliktna oseba. Če se le da, rad pomagam. Nikoli nisem v družbi izstopal in tudi družba me je sprejela za svojega.

S čim se ukvarjate poleg službe in politike? Kako preživljate prosti čas, kolikor ga imate?

Včasih sem bil športni fizioterapevt moške državne reprezentance v košarki,  20 let sem delal z njimi, potem sem zaradi svojih poškodb prevzel žensko reprezentanco. Zdaj tega ne počnem več, hodim pa v hribe in  plavam.

  

Kakšnih ljudi ne marate?

Odkar sem v politiki … (smeh) Ne maram dvoličnih ljudi. Najhuje mi je,  če mi kdo brez potrebe laže v obraz. Vsaka vera dopušča laž, če z njo lahko koga zaščitiš, brez potrebe pa …

Kako gledate na številne kritike, celo sovraštvo do islama v zadnjem času?

Svet je v zadnjem času res nastrojen proti islamu. To me moti, saj to ni islam, pač pa ekstremizem. Koran in biblija sta povsem podobni knjigi, nobena ne dovoli ubijanja. Ko ste me vprašali, kaj bi rad naredil za albansko skupnost, moram v zvezi s tem še dodati, da bi rad v Postojni pripomogel, da bi imeli nek pogled na vse te ljudi, ki pridejo sem. Če je kdo v stiski, mu je treba pomagati …

Kako izpolnjujete svoje verske dolžnosti?

Na žalost bolj slabo. Nisem tako zagrizen vernik, ne hodim v molilnico, ki jo imamo v Rakitniku. Tudi časa mi primanjkuje.

Česa si želite v prihodnosti?

Videl bom, kako se bo obnesla moja politična aktivnost v obstoječem sistemu občin, občinskem svetu.  Ta bi moral biti po mojem mnenju sestavljen iz krajevnih skupnosti. Trenutno me politika zelo zanima. Kot novinec zaenkrat še bolj opazujem in sem bolj tiho. Po mojem bi morali biti bolj sproščeni, saj smo v občinskem svetu zaradi občanov, Postojnčanov, ne pa zaradi sebe.

Blanka Markovič Kocen

Foto: osebni arhiv  X. H.

 

 

 

 

 

 

 

 

l