Že 13 zmajčkov!

Pred natanko pol meseca se je na veliko veselje vseh izlegla prva človeška ribica. In se je začelo. 12 novih novo izleženih ličink. To je najnovejša statistika, a brez skrbi, morda se je ravno v trenutku, ko to berete, že spremenila.

Očitno je “divjanje” prve zmajčice res spodbudilo še njene bratce in sestrice, da se ji čim prej pridružijo. Na zmajčke iz desetih  jajčec še čakamo in videti je, da bi lahko prispeli že v naslednjih dneh, saj nekateri že kukajo iz varnih ovojnic svojih jajčec. Zgodbico od odlaganja jajčec do izleganja »zmajčkov« si lahko ogledate na tej povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=eXiz0Pa3MaU

Medtem je prva ličinka tudi vidno “prvorojena”. Velika in prav lepo raste. Vse ličinke se izvalijo “debelušne” – z velikimi trebuščki, v katerih je shranjen rumenjak. Naša prva ličinka tako pridno porablja zaloge rumenjka, da ji trebušček že plahni. Čeprav je letni čas kot nalašč za manjšanje trebuščkov, gre pri ribicah za pomembno razvojno sporočilo. Naša ličinka se je z boka počasi nagnila proti trebuhu, za približno 45 stopinj. Tudi njene oči so lepo vidne, nogice rastejo. Za zdaj se “zabava” s plavanjem proti gladini in nazaj.

Razvoj poteka po načrtih

Če vse strnemo in nekoliko poenostavimo: razvoj za zdaj poteka “po načrtih”. Če bo tako šlo naprej, bi lahko v naslednjih tednih odprla usta ter “pokazala zobke” in počasi začela jesti sama. Zaloge hrane za mlade zmajčke so že pripravljene, biologa skrbita tudi za primerno okolje. Saj veste, vsaka velika družina ima težave s prostorom in zagotavljanjem “svoje sobe” za vsakega. Tudi mi se ukvarjamo s takšnimi “sladkimi težavami”. Akvariji, predvsem pa čista voda, so glavni pogoj za razvoj in življenje ribic. Slika 1: Ličinke sprva ležijo na boku. Dokler se jim ne razvijeta še zadnji nogici, se ne morejo postaviti na trebuh.

 

Biolog ob rdeči svetlobi skrbno bdi nad ribicami.

 

Minule dni nas je pretresla uradna potrditev, da je voda v Pivki v zelo slabem stanju. Ljudi pri tem še najbolj motita vonj in videz vode, človeške ribice mnogo več, saj lahko čutijo tudi najmanjše kemijske spremembe vode in vsako najmanjšo onesnaženost. Zato je skrajni čas, da se zadeve na tem področju začnejo zares spreminjati. Z leti ne bomo izgubili samo lepih rek in “neklorirane” vode, ampak prav to kar mnoge zadnje čase tako razveseljuje – človeške ribice.

Vir: Postojnska jama

Foto: Iztok Medja za Postojnsko jamo

 

Biolog ob reki Pivki, domovanju človeških ribic – zadnje čase žal zelo onesnaženem.